Search the digital library catalog

Abstract: Higiena rok je najpomembnejši in učinkovit način preprečevanja nastanka okužb, povezanih z zdravstvom. Roke so najpogostejše sredstvo za prenos mikroorganizmov iz zdravstvenega delavca na bolnika in obratno. Cilj raziskave je ugotoviti stopnjo doslednosti higiene rok uporabe »petih trenutkov za higieno rok« pri zdravstvenih delavcih v domu starejših. Za opazovanje smo uporabili obrazec za opazovanje higiene rok. Obrazec je izdelan po metodologiji World Health Organization. V decembru 2021 smo opazovali 23 zaposlenih zdravstvenih delavcev v domu starejših. V raziskavi smo zdravstvene delavce opazovali nenapovedano in napovedano pri higieni rok med delom. Razlika upoštevanja »petih trenutkov za higieno rok« pri nenapovedanem in napovedanem opazovanju je vidna in nezanemarljiva. Nobena skupina zdravstvenih delavcev ni pri napovedanem in nenapovedanem obisku 100 odstotno upoštevala smernice higiene rok. Ugotovili smo, da zdravstveno osebje v domu starejših delno upošteva »pet trenutkov za higieno rok«. WHO priporoča 70 % doslednost pri vsakem od petih trenutkov za higieno rok, ter vsakoletno ponavljanje opazovanja. Prišlo je do manjših razlik med doslednostjo izvajanja higiene rok pri diplomiranih medicinskih sestrah, srednjih medicinskih sestrah in bolničarjih. Potrebno je omogočiti dodatna izobraževanja s področja bolnišnične higiene za vse zdravstvene delavce in biti bolj dosleden pri popravljanju nepravilnosti higiene rok.
Keywords: higiena rok, medicinska sestra, dom starejših občanov, okužbe povezane z zdravstvom, pet trenutkov za higieno rok
Published in DKUM: 10.08.2023; Views: 695; Downloads: 97
Full text (2,96 MB)

Abstract: Znano je, da so zaznani stres, spanje in čustvena regulacija medsebojno povezani konstrukti – stresne okoliščine poslabšajo kakovost in zmanjšajo količino spanja, pomanjkanje le-tega vodi v pogostejšo uporabo nekonstruktivnih strategij čustvene regulacije; v splošnem pa vse omenjeno zmanjšuje kakovost vsakodnevnega življenja zaradi utrujenosti in morebitnega pojava depresivno-anksioznih simptomov. Namen raziskave je bil preučiti, kakšna je povezava med količino in kakovostjo spanja ter zmožnostjo uporabe strategij čustvene regulacije kot odgovor na stresne dražljaje iz okolja. 30 študentov (96,70 % žensk) je trikrat – pred in med izpitnim obdobjem ter po njem – odgovorilo na sklop vprašanj, pri čemer smo za splošno oceno kakovosti in količine spanja uporabili Pittsburški vprašalnik kakovosti spanja (PSQI), za oceno uporabe različnih strategij čustvene regulacije Vprašalnik kognitivne emocionalne regulacije (CERQ) ter za oceno zaznanega stresa Lestvico zaznanega stresa (PSS). Ob prvem merjenju nas je zanimal tudi pojav depresivno-anksioznih simptomov, kar smo preverjali z Vprašalnikom depresije, anksioznosti in stresa (DASS-21), kronotip, za kar smo uporabili Vprašalnik jutranjosti – večernosti (MEQ), in higiena spanja, merjena z Indeksom higiene spanja (SHI). Glavna ugotovitev naše raziskave je, da je kakovost spanja negativno povezana s pogostostjo uporabe nekonstruktivnih strategij čustvene regulacije ter da je spanje v stresnih situacijah krajše in manj kakovostno. Dodatno smo ugotovili tudi, da trendi nakazujejo povečano ruminacijo, katastrofiziranje, obtoževanje drugih in samoobtoževanje v stresnih situacijah. S kakovostjo spanja in zaznanim stresom je povezan tudi kronotip, in sicer posamezniki z večernim kronotipom poročajo o več zaznanega stresa in slabši kakovosti spanja kot jutranji kronotipi. Potrdili pa smo tudi dosedaj že znane navedbe, da higiena spanja pozitivno napoveduje njegovo kakovost. Navedene ugotovitve so lahko, kljub manku statistične pomembnosti, izhodišče za nadaljnje raziskovanje področja spanja in čustvene regulacije, še posebej v povezavi z akademskimi in delovnimi obremenitvami posameznikov. Izsledki naše raziskave potrjujejo, da zaznani stres neugodno vpliva na spanje in duševno zdravje študentov, zato želimo spodbuditi tudi nastanek smernic in predpisov, ki bi pripomogli k njihovi razbremenitvi, izboljšanju kakovosti spanja in konstuktivnejšemu spopadanju s stresnimi situacijami.
Keywords: akademski stres, količina in kakovost spanja, strategije čustvene regulacije, higiena spanja, kronotip spanja
Published in DKUM: 03.06.2022; Views: 1204; Downloads: 489
Full text (1,29 MB)

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Uporaba tolažilnih predmetov v vrtcu je sestavljeno iz dveh delov, iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je najprej nekaj besed namenjenih temu, kako otroka pripraviti in mu olajšati prvi vstop v vrtec. Nato je predstavljen prikriti kurikulum, ki je pomemben del otrokovega vsakdanjega preživljanja časa v vrtcu. Pri otrocih pa je zelo pomembna navezanosti, ki jo razvijejo do oseb, predmetov in ljubkovalnih igrač. Te ljubkovalne igrače in predmeti otrokom predstavljajo neko varnost in uteho. Prešli smo na vpliv navezanosti pri čustvenem in socialnem razvoju. Na koncu spregovorimo še o higieni teh igrač, kako je potrebno vzdrževati čistočo in kakšne bolezni in okužbe se lahko pojavijo, če ne upoštevamo higiene. V empiričnem delu smo s pomočjo tabel prikazali odgovore, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketni vprašalnik je zajemal vprašanja, ki so se nanašala na ljubkovalne predmete. Vse anketirane osebe so bile ali vzgojiteljice ali pomočnice vzgojiteljic. Pod vsako tabelo smo zapisali interpretacije posameznih rezultatov.
Keywords: tolažilni predmeti, vrtec, navezanost, higiena
Published in DKUM: 24.11.2021; Views: 1292; Downloads: 103
Full text (1,16 MB)

Abstract: Epidemija nalezljive bolezni COVID-19 je spomladi 2020 v Sloveniji ogrozila javno zdravje in zaradi ukrepov za zamejitev širitve virusa povzročila nepričakovano spremembo življenja in delovanje posameznikov. Namen naloge je bil proučiti: 1) spanje študentov v Sloveniji v času prvega vala epidemije nalezljive bolezni COVID-19, 2) ali higiena spanja napoveduje splošno kakovost spanja med študenti v času epidemije. Raziskava, v kateri je sodelovalo 541 študentov, je bila sestavljena iz prečne (N = 541) in dnevniške študije (n = 35). Udeleženci (80 % žensk, 18,9 % moških, 0,2 % neopredeljeno; povprečna starost 22,08 let, razpon 19–29) so v prečni študiji odgovorili na sklop z zdravjem in spremembo spanja povezanih vprašanj ter na Pittsburški vprašalnik kakovosti spanja (PSQI), Vprašalnik depresivnosti, anksioznosti in stresa (DASS-21) ter Indeks higiene spanja (SHI). V dnevniški študiji pa so 9 dni zaporedoma izpolnjevali dnevnik spanja. Rezultati so pokazali, da so študentje v času epidemije spali povprečno 7,5 ur, poročali so o izboljšanju, poslabšanju ali ohranitvi dolžine spanja, urejenosti ritma budnosti – spanja, kakovosti spanja in dnevnih počitkov; urejenost ritma budnosti – spanja je vidik, ki je utrpel največje poslabšanje med študenti. Udeleženci, ki so poročali o poslabšanju ali skrajšanju, v katerem od omenjenih vidikov, so izkazovali statistično značilno slabšo higieno spanja, splošno kakovost spanja in višjo depresivno, stresno in anksiozno simptomatiko v primerjavi z udeleženci, ki o poslabšanju niso poročali. Hkrati so rezultati multiple regresije pokazali, da higiena spanja napoveduje splošno kakovost spanja. Prispevek kaže, da so študentje v času epidemije COVID-19 doživeli tako pozitivne kot negativne spremembe v spanju. Med drugim smo osvetlili ranljivost posameznikov, ki so poročali o poslabšanju spanja ter izpostavili, da bi higiena spanja lahko bila možna veljavna intervenca za dosego zdravega spanja med študenti v času epidemije.
Keywords: spanje, COVID-19, higiena spanja, študenti, sprememba spanja
Published in DKUM: 11.01.2021; Views: 1641; Downloads: 399
Full text (1,47 MB)

Abstract: Teoretična izhodišča: Motnje spanja so v primerjavi z vsemi drugimi starostnimi skupinami pogostejše pri starejših. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti spalne navade – težave, ki se pojavljajo pri spanju starejših, ter kakovost življenja starejših. Raziskovalna metodologija: V raziskavi je sodelovalo 200 starejših prebivalcev iz pomurske regije. Kot raziskovalni instrument sta bila uporabljena vprašalnika PSQI in WHOQOL-BREF. Raziskava je potekala od julija do decembra 2018. Podatki so bili analizirani s pomočjo računalniškega programa IBM SPSS Statistics. Za testiranje hipotez smo uporabili metode inferenčne statistike. Rezultati: Rezultati kažejo, da več kot polovica starejših (60,5 %) ocenjuje spanje v zadnjem mesecu kot dokaj dobro. Ugotovljeno je bilo, da starejši s težavami s spanjem v povprečju niso niti zadovoljni niti nezadovoljni ( = 3,21, s = 0,809) s svojim zdravjem, prav tako niso niti zadovoljni niti nezadovoljni s svojo zmožnostjo izvajanja dnevnih življenjskih aktivnosti ( = 3,40; s = 0,879), imajo pa večinoma dovolj energije za vsakodnevno življenje ( = 3,47; s = 0,884). Ugotovljene so bile razlike v zadovoljstvu z zdravjem in izvajanjem dnevnih življenjskih aktivnosti med starejšimi glede na to, ali imajo težave s spanjem, niso pa bile ugotovljene razlike v kakovosti spanja med moškimi in ženskami. Sklep: Kakovosten spanec je bistvenega pomena, saj vpliva na veliko funkcij v našem telesu, zato ga je potrebno promovirati in ohranjati. Motnje spanja privedejo do sprememb psihofizičnih funkcij, ki se kažejo kot zmanjšana telesna moč in vzdržljivost, slabša usklajenost gibanja ter slabše počutje, lahko pa povzročijo tudi druge zdravstvene težave.
Keywords: Faze spanja, kakovost, higiena spanja, starostnik, težave spanja, nespečnost, zdravljenje.
Published in DKUM: 19.02.2020; Views: 1890; Downloads: 489
Full text (858,40 KB)