| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 33
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Proučevanje ustreznih pristopov recikliranja tekstilnih odpadkov - piroliza in hidroliza
Nina Tratnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Velika tekstilna proizvodnja ima za posledico vse večjo akumulacijo tekstilnega odpada in zaskrbljujoče okoljske probleme. Prav zaradi omenjene problematike so zelo pomembne študije na področju recikliranja in ponovne uporabe tekstilnega odpada. Namen tega magistrskega dela je bil proučiti ustrezne pristope recikliranja odpadnih sintetičnih in naravnih vlaken. V magistrskem delu smo se osredotočili na terciarno kategorijo recikliranja odpadnega polietilen tereftalata (PET), celuloze, njune mešanice in volne. V prvem delu smo izvedli nevtralno in alkalno hidrolizo sintetičnih vlaken – obarvan ter neobarvan PET. V drugem delu pa smo preverili, ali je termična razgradnja – piroliza kot metoda recikliranja primerna tako za sintetična kot tudi za naravna vlakna. Ugotovili smo, da je za recikliranje odpadnih sintetičnih vlaken najprimernejša 30 minutna alkalna hidroliza, ki poteka pri 250 °C in 40 barih. Za naravna vlakna, kot sta celuloza in volna, pa je primernejša piroliza. Pri termični razgradnji celuloze smo dobili več tekočega produkta kot pri termični razgradnji volne.
Ključne besede: recikliranje, tekstilni odpadki, piroliza, hidroliza, razgradni produkti
Objavljeno: 11.11.2020; Ogledov: 170; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

2.
Primerjava pirolize in kemijskega recikliranja plastenk iz polietilen tereftalata
Jerneja Potočnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Količina odpadkov narašča na globalni ravni in eden od načinov reševanja te okoljske problematike je recikliranje. Polimer polietilen tereftalat (PET) ima možnosti ponovne uporabe, iz njega lahko pridobimo kakovostne sekundarne produkte. Z mehanskim, kemijskim ali termičnim recikliranjem vrnemo PET v gospodarstvo in mu tako podaljšamo življenjski cikel. S postopkom nevtralne hidrolize ga lahko kemijsko recikliramo, tako da pridobimo primarne snovi polimera PET, to sta tereftalna kislina in etilenglikol. Rešitev recikliranja PET je tudi termični postopek piroliza, ki je obetavna alternativa in ki pretvori polimer v ogljikovodike. S spreminjanjem pogojev pri postopkih recikliranja lahko vplivamo na vrsto in količino recikliranega produkta. Plastenke PET je možno reciklirati z manjšimi vplivi na okolje, vendar je z ekonomskega stališča dražje.
Ključne besede: recikliranje PET, nevtralna hidroliza, piroliza
Objavljeno: 15.07.2020; Ogledov: 285; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

3.
Študija proizvodnosti hidrolize saharoze z encimom vezanim na odpadna steklena vlakna
Aljaž Marin, 2019, magistrsko delo

Opis: V raziskavi smo kot nosilec za imobilizacijo encima invertaze uporabili odpadna steklena vlakna. Encim smo kovalentno vezali na modificirani nosilec. Učinkovitost imobilizacije smo testirali na reakciji hidrolize saharoze. Vse eksperimente smo izvajali v laboratorijskem šaržnem reaktorju. Preučevali smo vpliv pH (4,5, 5, 5,5 in 6) in reakcijske temperature (20, 25, 30 in 35) °C na presnovo reakcije. Učinkovitost reakcije smo spremljali in-situ z merjenjem koncentracije saharoze, glukoze in fruktoze z uporabo FTIR sonde. Na koncu smo preverili vpliv pH (4,5, 5, 5,5 in 6) imobilizacije na presnovo pri predhodno določenih optimalnih pogojih reakcije. Dosegli smo visoko učinkovitost imobilizacije. Določili smo optimalen pH reakcijske mešanice in temperaturo reakcije. Nadalje smo ob večkratni zaporedni uporabi katalizatorja določili aktivnost invertaze, imobilizirane na steklena vlakna. Raziskavo smo nadgradili s kinetično študijo reakcije. Iz enačbe encimske kinetike smo določili konstante proizvodnosti ter z uporabo Arrhenius-ove zveze aktivacijsko energijo in pred-eksponentni faktor.
Ključne besede: steklena vlakna, invertaza, hidroliza saharoze, imobilizacija
Objavljeno: 31.05.2019; Ogledov: 644; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (4,15 MB)

4.
Izolacija in čiščenje tereftalne kisline iz poliestrnih tekstilij
Marko Pušnik, 2018, diplomsko delo

Opis: Polietilen tereftalat v tekstilni industriji poznamo tudi pod imenom poliester. Količina odpadnega poliestrnega tekstilnega materiala narašča, zato je potrebno poiskati primerne načine za njegovo recikliranje in ponovno uporabo. Kot uspešni postopki kemijske razgradnje so se izkazal različni postopki hidrolize. Diplomsko delo je namenjeno analizi razgradnih produktov poliestrnih tekstilnih materialov po alkalni in nevtralni hidrolizi ter čiščenju nastalega trdega produkta. Čiščenje smo izvedli s postopki kristalizacije, sublimacije, vroče filtracije in kislinsko bazne ekstrakcije. Rezultati so bili ovrednoteni s pomočjo IR spektroskopije in potenciometričnih titracij v nevodnem mediju. Ugotovili smo, da se nobeden od postopkov čiščenja ni izkazal za zelo uspešnega, v neki meri sta učinkovita le postopka kristalizacije in sublimacije.
Ključne besede: poliester, nevtralna hidroliza, alkalna hidroliza, tereftalna kislina, čiščenje, tekstilni materiali, odpadni tekstilni materiali, recikliranje
Objavljeno: 08.10.2018; Ogledov: 731; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

5.
Določevanje končnih funkcionalnih skupin produktov hidrolize odpadnih poliestrnih tekstilnih materialov
Patricija Bizjak, 2018, diplomsko delo

Opis: Sodobna potrošniška družba ima kot posledico proizvodnjo velike količine najrazličnejših materialnih dobrin in hkrati velike količine odpadkov. Mednje sodijo tudi odpadni poliestrni tekstilni materiali. Slednji so biološko težko razgradljivi, zato je ustrezno ravnanje z njimi še toliko bolj pomembno. Kot učinkoviti kemijski postopki razgradnje so se izkazale različne oblike hidrolize. Diplomsko delo smo zato namenili analizi odpadnih poliestrnih tekstilnih materialov z alkalno in nevtralno hidrolizo z uporabo potenciometričnih titracij v nevodnem mediju. Uporabljeni sta bili topili dimetil sulfoksid (DMSO) in benzil alkohol. Na podlagi meritev in izračunov končnih karboksilnih (COOH) skupin smo prišli do ugotovitve, da je učinkovitost razgradnje odvisna od kombinacije več dejavnikov, med katerimi so poleg vrste hidrolize še sestava tekstilnega materiala, njegova predpriprava ter reakcijski čas razgradnje.
Ključne besede: poliester, odpadni tekstil, alkalna hidroliza, nevtralna hidroliza, titracije
Objavljeno: 18.07.2018; Ogledov: 630; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

6.
Ločitev elastana in poliakrilonitrila iz tekstilnih mešanic s poliamidi in polietilentereftalatom z raztapljanjem za nadaljnje kemijsko recikliranje
Dane Lojen, 2017, magistrsko delo

Opis: Kemijsko recikliranje polimerov lahko prispeva k zmanjšanju količine odpadnih polimerov in porabe primarnih surovin ter energije, vendar je za uspešno kemijsko recikliranje mešanic polimerov pomembna predhodna ločitev komponent. Preučevali smo ločitev elastana (EL) in polikrilonitrila (PAN) od poliamidov in polietilentereftalata (PET) v tekstilnih mešanicah z raztapljanjem v N,N-dimetilformamidu (DMF) in obarjanjem. Izvedli smo tudi kemijsko razgradnjo PA 6 in PA 6.6 z nevtralno hidrolizo. Vzorce smo analizirali z gravimetrično analizo, FTIR in Raman spektroskopijo. Ugotovili smo, da je bila ločitev PAN oziroma EL iz mešanic PA 6 / PA 6.6 / PET uspešna pri temperaturi 70 °C. Njuno obarjanje iz raztopin v DMF je bilo večinoma uspešno pri realnih vzorcih, neuspešno pa pri pripravljenih vzorcih. Sklepamo, da je bila uspešnost obarjanja PAN in EL odvisna od dodatkov v mešanicah polimerov, ki smo jih ločevali z raztapljanjem, in lahko otežujejo obarjanje ter aglomeracijo delcev v raztopini. Pri temperaturi vrelišča DMF ločitev EL od PA 6 ni bila uspešna. Nevtralna hidroliza PA 6 pri temperaturi 250 °C, avtogenem tlaku in reakcijskem času 1 h je bila le delno uspešna, saj se je v vodotopne produkte razgradilo le 49 % mase vhodnega PA 6. Nevtralna hidroliza PA 6.6 je bila pri zelo podobnih pogojih neuspešna, saj se je razgradilo v vodotopne produkte le 22 % vhodnega PA 6.6. Za povečanje izkoristka nevtralne hidrolize PA 6 in PA 6.6 bi bilo potrebno spremeniti reakcijske pogoje.
Ključne besede: ločitev z raztapljanjem, kemijsko recikliranje, nevtralna hidroliza, poliamid 6, poliamid 6.6, polietilentereftalat, elastan, poliakrilonitril
Objavljeno: 12.12.2017; Ogledov: 644; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (4,43 MB)

7.
Hidrolizna depolimerizacija kot postopek recikliranja odpadnega poliamidnega tekstila - analiza produktov razgradnje
Tadej Ojsteršek, 2017, magistrsko delo

Opis: V sklopu magistrskega dela smo izvedli nevtralno, alkalno in kislinsko hidrolizo (depolimerizacijo, kemijsko recikliranje) realnih vzorcev odpadnega poliamidnega tekstila pri različnih reakcijskih pogojih. Zaradi neraziskanosti postopkov ločitve produktov po alkalni in kislinski hidrolizi poliamidnih materialov smo s pomočjo premišljenih preizkusov opravili študijo ločitve produktov, ki je nakazala nekaj smernic za rešitev problema. Alkalna in kislinska hidroliza sta omogočili boljšo depolimerizacijo kot nevtralna hidroliza, zaradi česar bi lahko bili ob dodelanem sistemu ločitve nastalih produktov zelo uporabni v praksi pri recikliranju poliamidnih tekstilnih odpadkov.
Ključne besede: Poliamidi, polimeri, recikliranje, hidroliza, odpadki, tekstil
Objavljeno: 04.10.2017; Ogledov: 1070; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

8.
Izolacija celuloznih nanokristalov z uporabo različnih kislin
Nuša Kutnjak, 2017, diplomsko delo

Opis: Celuloza, ki je glavni gradnik celičnih sten v rastlinah, zaradi svoje biorazgradljivosti in obnovljivosti vedno bolj pridobiva pozornost na novih področjih uporabe kot je nanotehnologija. Znanstveniki s pomočjo kislinske hidrolize pridobivajo celulozne nanokristale, ki s svojimi edinstvenimi lastnostmi predstavljajo odličen material za utrjevanje kompozitov, prav tako pa imajo potencial v drugih področjih uporabe. Cilj te diplomske naloge je bil pridobitev celuloznih nanokristalov z uporabo žveplove (VI), fosforne (V), ter klorovodikove kisline. Kot vir celuloze sem uporabila odpadni bombaž iz predilnice Litija. Optimizirala sem pogoje hidrolize pri različnih kislinah ter analizirala dobljene nanokristale.
Ključne besede: celuloza, nanoceluloza, nanokristali, kislinska hidroliza
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 659; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (3,03 MB)

9.
Karakterizacija razgradnih produktov poliestrnih vlaken po kemijskem recikliranju
Katja Kuzmič, 2017, diplomsko delo

Opis: Poliester v kategoriji polimernih materialov zaradi široke uporabnosti zavzema visok delež v svetovni proizvodnji tekstila in plastičnih mas, ki neprestano narašča. Z ekonomskega in okoljevarstvenega vidika je zato potrebno recikliranje. Tekom diplomskega dela smo poliestrna vlakna reciklirali po postopku nevtralne hidrolize v visokotemperaturnem in visokotlačnem reaktorju. Produkte hidrolize smo nato okarakterizirali z metodo infrardeče spektroskopije s Fourierjevo transformacijo in z metodo potenciometričnih titracij v nevodnem mediju z uporabo treh različnih topil (dimetil sulfoksida, kombinacija topil toluena in etanola ter benzil alkohola) z namenom določitve končnih karboksilnih skupin. Na podlagi dobljenih rezultatov smo lahko sklepali o učinkovitosti depolimerizacije pri različnih reakcijskih pogojih. Ugotovili smo, da se poliestrna vlakna najbolje razgradijo pri reakcijskih pogojih 250 °C, masno razmerje vlakna : voda 1:10 in 30 min reakcijskega časa po doseženi željeni temperaturi in tlaku. Dimetil sulfoksid se je izkazal za najustreznejše topilo za določitev končnih karboksilnih skupin s potenciometrično titracijo produktov v obliki prahu, benzil alkohol pa za produkte v obliki vlaken.
Ključne besede: poliester, recikliranje, hidroliza, titracije, FTIR
Objavljeno: 08.09.2017; Ogledov: 964; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

10.
Hidroliza reaktivnih barvil pri barvanju lanu v odvisnosti od vrste procesa
Darinka Fakin, Alenka Ojstršek, Aleš Doliška, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: Lanena vlakna (Linum ussitatissimum) spadajo v skupino naravnih celuloznih vlaken, njihova kakovost pa je odvisna od sorte lanu, postopkov ločevanja vlaken od drugih delov stebla, predobdelave, barvanja in postopkov plemenitenja. Kadar laneni izdelki zahtevajo vrhunske obstojnosti, uporabljamo za barvanje reaktivna barvila, ki jih odlikujejo razmeroma enostaven postopek barvanja, briljantni barvni toni ter zaradi nastanka kovalentnih vezi med vlaknom in barvilom tudi dobre mokre obstojnosti. Postopki predobdelave in beljenja lanenih vlaken vplivajo zaradi razgradnje primesi na hidrofilnost, hkrati pa tudi na fizikalno- kemijske in barvalne lastnosti vlaken. Kinetične in termodinamične zakonitosti procesa barvanja le-teh so odvisne tudi od kemijske strukture barvil, različnih tehnoloških postopkov in parametrov barvanja. Pogosto težavo pri barvanju z reaktivnimi barvili predstavlja močna obarvanost odpadnih barvalnih kopeli, kar je predvsem posledica hidrolize reaktivnih barvil med procesom barvanja. Zato smo se v raziskavi osredotočili na vpliv postopka barvanja (izčrpavanje in impregnacija) in reaktivnega sistema barvil na hidrolizo reaktivnih barvil pri barvanju lanene tkanine. Iz rezultatov dela izhaja, da je količina hidroliziranih in nevezanih barvil odvisna od vrste barvila, njegove kemijske strukture, velik pomen pa ima tudi primeren izbor postopka barvanja.
Ključne besede: lan, barvanje lanu, vinilsulfonska reaktivna barvila, bireaktivna barvila, hidroliza, spektroskopija, barvna metrika
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 433; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (405,58 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici