| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ŠTUDIJ ADSORPCIJE GALAKTOGLUKOMANANA NA POLIETILENTEREFTALAT
Ajra Hadela, 2014, diplomsko delo

Opis: Zanimanje za raziskovanje biopolimerov iz obnovljivih virov se v zadnjem desetletju močno povečuje zaradi pomanjkanja naravnih virov energentov. Zanimiva skupina biopolimerov so hemiceluloze, ki imajo zaradi svoje strukturne raznolikosti možnost uporabe na različnih področjih. Pri proizvodnji termomehanske pulpe v papirni industriji so galaktoglukomanani prevladujoče hemiceluloze, ki se sproščajo v procesne vode. Raztopljene manane je mogoče iz vodne faze odstraniti z adsorpcijo na vlakna pulpe, s čimer se poveča trdnost proizvedenega papirja. Zato sem pri svojem delu postavila hipotezo, da se bo galaktoglukomanan vezal tudi na ostala vlakna in jim spremenil lastnosti. Namen diplomske naloge je bil adsorbirati galaktoglukomanan iz vodnih raztopin na poletilentereftalatna vlakna in jim s tem izboljšati hidrofilnost. Preizkušanja adsorpcije sem najprej opravila na polietilentereftalatnih modelnih filmih s pomočjo kremenove mikrotehtnice. Po ugotovljenem optimalnem postopku sem nato obdelala polietilentereftalatno tkanino in uspešnost adsorpcije ugotavljala z metodami določanja celotnega organskega ogljika in z infrardečo spektroskopijo. Nazadnje sem ugotavljala uspešnost povečanja hidrofilnosti obdelane tkanine z določanjem vsebnosti vlage, s tenziometrijo in s fotogoniometrijo. Rezultati so pokazali, da je bil uporabljen postopek adsorpcije galaktoglukomanana na polietilentereftalatno tkanino uspešen. S pomočjo določanja kontaktnih kotov z vodo, pa sem dokazala tudi povečanje hidrofilnosti polietilentereftalatne tkanine obdelane z galaktoglukomnanom.
Ključne besede: hemiceluloze, galaktoglukomanan, poliester, polietilentereftalat, hidrofilnost/hidrofobnost, kremenova mikrotehtnica, stični kot
Objavljeno: 16.01.2014; Ogledov: 1036; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

2.
Aktivacija tekstilnih površin z uporabo plazma tehnologije za doseganje funkcionalnih lastnosti materialov
Liljana Luketič, 2014, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela z naslovom »Aktivacija tekstilnih površin z uporabo plazma tehnologije za doseganje funkcionalnih lastnosti materialov« je bil ugotoviti ali ima obdelava tekstilnih materialov s plazmo vpliv na sposobnost vezave posameznih barvil in ostalih sredstev in s tem dosegati želene funkcionalne značilnosti. V raziskavi sem uporabila naravni material bombaž in sintetična materiala poliester ter poliamid. Za aktiviranje površine bombažnih, PES in PA tkanin smo uporabili kisikovo (O2) in CF4 plazmo. Pred-obdelane tkanine sem pobarvala z ustreznimi barvili, ali s postopkom impregnacije apretirala z anatazno in rutilno obliko TiO2 nano pastami in preverila tudi kompatibilnost istočasne obdelave in barvanja. Obdelanim vzorcem sem pred in po različnih obdelavah izmerila UV zaščitni faktor, barvne vrednosti (L*, a*, b*, C* in h) in hitrost navzemanja vode na tenziometru ter posnela IR spektre posameznim obdelanih materialom. Na podlagi celotne raziskave sem ugotovila, da obdelava s kisikovo plazmo poveča sposobnost/hitrost navzemanja vode za bombaž in poliester, nasprotno od pričakovanega pa se zgodi pri PA tkanini, kar je verjetno posledica predhodnega optičnega beljenja le-tega. Obdelava PA pletenine pa je pokazala povečanje sposobnosti navzemanja vode, ne pa tudi hitrosti navzemanja, kot pri bombažu in PES. Povečan hidrofilen značaj tako bombažnih, še posebej pa PES vlaken, ima prednost pri postopkih mokrih obdelav, kot sta barvanje in apretiranje. Tako lahko izboljšamo sorpcijo za barvila in ostala sredstva, kot je npr. TiO2 pasta, skrajšamo čas ter znižamo temperaturo obdelave. Na vezavo različnih TiO2 past, tako rutilne kot anatazne, pa sama obdelava s plazmo ni pokazala pomembnega vpliva.
Ključne besede: Plazma, bombaž, poliester, poliamid, titanov dioksid, UZF, barvila, hidrofilnost
Objavljeno: 29.10.2014; Ogledov: 1085; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

3.
Priprava in analiza filmov iz mešanic hitozana in keratina iz piščančjega perja
Andreja Križanec, 2014, magistrsko delo

Opis: Perutninsko perje predstavlja pomemben industrijski odpadek, ki vsakodnevno nastaja pri proizvodnji in predelavi perutninskega mesa. Zato potekajo številne raziskave možnosti njegove ponovne uporabe oz. razvoja novih materialov in produktov iz perutninskega perja. Uporaba keratina iz perja za izdelavo funkcionalnih filmov je ena od pomembnejših smeri razvoja na tem področju, saj je zamenjava izdelkov temelječih na petrokemičnih polimerih z organskimi eden od osnovnih ciljev razvoja materialov v prihodnje. Zaradi relativno nizkega povprečja molskih mas, imajo filmi iz čistega keratina slabše fizikalne lastnosti. Hitozan je polisaharid z dobro izraženimi protimikrobnimi lastnostmi. V zadnjih letih potekajo številne raziskave možnosti njegove uporabe pri razvoju funkcionalne embalaže. Cilj magistrske naloge je bil pripraviti filme iz mešanice hitozana in keratina iz perutninskega perja in jih analizirati ter ugotoviti področja potencialne uporabe (za različne materiale in izdelke). Rezultati analiz so pokazali, da imajo filmi iz mešanice hitozana in keratina ob dodatku glicerola antibakterijski učinek, so transparentni, trdnejši, fleksibilnejši in biorazgradljivi v primerjavi s filmi izdelanimi iz čistega keratina. Izboljšane lastnosti filmov izdelanih iz mešanic hitozana in keratina, odpirajo nove možnosti uporabe odpadnega perutninskega perja kot izhodnega vira keratina.
Ključne besede: Keratin iz piščančjega perja, hitozan, biopolimerni filmi, analizne metode, hidrofilnost/hidrofobnost.
Objavljeno: 29.10.2014; Ogledov: 937; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (3,21 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici