| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 69
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Mala hidroelektrarna kot dopolnilna dejavnost na kmetiji : diplomsko delo
Matevž Orter, 2023, diplomsko delo

Opis: Na gorsko višinski kmetiji Gosak imamo malo hidroelektrarno, ki je dopolnilna dejavnost in je registrirana kot proizvodnja in prodaja energije iz vodnega vira. Dopolnilna dejavnost v našem primeru pozitivno vpliva na ekonomsko stanje kmetije. Turbina je bila dotrajana in zastarela. Zaradi dobrih razmer na trgu, in ker je tehnika in tehnologija napredovala, smo se odločili, da gremo v korak s časom, elektrarno posodobimo ter postavimo na novo. Sodobna tehnologija in novejši materiali so omogočili, da smo lahko povečali tudi proizvodno moč. V diplomskem delu so na kratko opisani obnovljivi viri energije v Sloveniji in opisan postopek uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Predstavljeni so vsi deli male hidroelektrarne in stroški obnove. Pri ekonomskem delu naloge je analizirana ocena investicije. Za ekonomsko analizo je uporabljena metoda kalkulacij skupnih stroškov, za oceno investicije pa Cost Benefit analiza (CBA). Pri finančni analizi imamo ISD 5,5 %. Doba povratka je v 4 letu, pri katerem NSV znaša 7.541,76 €. Računali smo tudi z najvišjo obrestno mero, ki je 7,93 %. V tem primeru je NSV 25,71 €. Ker doba povratka ostane enaka, torej v 4 letu, smo obe v začetku postavljeni hipotezi v delu tudi potrdili.
Ključne besede: mala hidroelektrarna, dopolnilna dejavnost, hidroenergetski potencial, obnovljivi viri energije, ocena investicije.
Objavljeno v DKUM: 06.10.2023; Ogledov: 391; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

2.
Konstruiranje delovnega odra na hidroelektrarni : diplomsko delo
Matej Višič, 2023, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu smo konstruirali delovni oder za podjetje Dravske elektrarne Maribor. Konstrukcija je nameščena v notranjosti spiralnega ohišja Hidroelektrarne Mariborski otok in služi popravilom in vizualnim pregledom vodilnih in predvodilnih lopatic. Postavitev odra je možna med podaljšanimi revizijami. Delovni oder je v celoti konstruiran po standardu SIST EN 12811, ki predpisuje opremo za začasne gradnje. Za konstrukcijo smo izdelali zahtevnik in tehnično dokumentacijo. Glavni element odra smo numerično preračunali s programom SolidWorks, za preračun smo uporabili metodo končnih elementov. Po analizi največjih napetosti in pomikov smo ugotovili, da konstruiran delovni oder ustreza pogojem zahtevnika in standarda ter ga je možno izdelati.
Ključne besede: delovni oder, hidroelektrarna, konstruiranje, numerična simulacija, SolidWorks
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 250; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (3,75 MB)

3.
Prenova male hidroelektrarne : magistrsko delo
Primož Bestijanič, 2022, magistrsko delo

Opis: Raba energije po svetu se vsako leto povečuje. Zaradi tega mora energetska politika stremeti k temu, da bomo proizvodnjo povišali in hkrati s pravimi ukrepi zmanjšali porabo. Iz leta v leto se v omrežje priključuje vse več manjših proizvodnih enot, ki jih imenujemo razpršeni viri. K razpršenim virom uvrščamo tudi manjše hidroelektrarne, kot je mala hidroelektrarna, obravnavana v tem delu. Zaradi dobrih razmer na trgu se vse več ljudi odloča za izgradnjo hidroelektrarne, čeprav so postopki pridobivanja potrebne dokumentacije dolgotrajni. Magistrsko delo obravnava postopke obnove in principe delovanja različnih sistemov elektrarne.
Ključne besede: prenova, mala hidroelektrarna, obnovljivi viri energije, zaščita asinhronskega generatorja, avtomatizacija
Objavljeno v DKUM: 08.11.2022; Ogledov: 738; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (6,16 MB)

4.
Izbrani pravni vidiki proizvodnje električne energije s hidroelektrarnami in vetrnicami v Republiki Sloveniji : magistrsko delo
Manja Cestar, 2019, magistrsko delo

Opis: EU je kot odgovor na soočanje energetskega sektorja s številnimi izzivi, pripravila novi energetski sveženj »Čista energija za vse Evropejce«, s katerim so na novo postavljeni energetski cilji in ukrepi EU. Glavna cilja sta zagotavljanje energetske učinkovitosti ter povečanje energije pridobljene iz obnovljivih virov, pozornost pa je namenjena tudi nadaljnji izgradnji notranjega energetskega trga in delovanju energetske unije. Za učinkovito novo energetsko unijo bo potrebno obsežno preoblikovanje energetskih sistemov v (državah članicah) EU. Pri obnovi bodo igrali pomembno vlogo OVE, ki naj bi prispevali svoj doprinos k zagotovitvi zanesljive, varne in trajnostne oskrbe z (električno) energijo. Takšna energetska unija naj bi pripomogla h gospodarski rasti in povečanju delovnih mest ter na drugi strani k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in uresničevanju podnebnega načrta. Načrtuje se torej kombinacija gospodarskega in okoljevarstvenega napredka. Področje OVE trenutno urejata dve direktivi – Direktiva 2009/28/ES ter nova Direktiva (EU) 2018/2001, katero morajo države članice implementirati v nacionalni pravni red do 30. junija 2021. Nova direktiva določa novi zavezujoči cilj na področju OVE za leto 2030 v višini najmanj 32 % deleža OVE na ravni EU, vključuje podporo za vetrno in hidro energijo in prispeva k enostavnejšim upravnim postopkom. Glavna pomanjkljivost, s katerimi se soočajo nacionalni organi, je še vedno umeščanje elektrarn v prostor, predvsem z vidika varstva okolja. Še posebej občutljiva so območja Nature 2000, o čemer je odločalo SEU, na primer v zadevi C-2/10, Azienda Agro-Zootecnica Franchini Sarl, Eolica di Altamura Srl proti Regione Puglia, ter pri nas tudi VSRS, na primer v zadevi X Ips 244/2011 ter UPRS, na primer v zadevi I U 2589/2018-25. Električna energija je praktično neuporabna brez učinkovitega omrežja. Za takšno uspešno delovanje je potrebna zanesljiva infrastruktura in evropsko povezano omrežje. Direktiva (EU) 2018/2001 podpira vključitev OVE v prenosno in distribucijsko omrežje, saj je zanesljiva oskrba z električno energijo bistven element javne varnosti. Če želi EU doseči optimalno energetsko povezavo, bo morala vzpostaviti decentralizirano pametno omrežje in centralizirano super pametno omrežje. Decentralizacijo bi bilo po mnenju nekaterih mogoče doseči z uporabo nove tehnologije blockchain, ki obljublja varne ter transparentne sisteme. Vendar pa že pametna omrežja današnje generacije prinašajo določena tveganja, na primer z vidika varstva podatkov in varstva zasebnosti, kar bo treba urediti z ustreznimi predpisi in njihovim učinkovitim izvajanjem. V RS trenutna oskrba z električno energijo temelji predvsem na jedrski in hidro energiji ter na fosilnih virih. Ker pa je RS članica EU, je zavezana k energetskim ciljem povečanja deleža OVE. V skladu z zakonodajo EU bo morala natančno določiti cilje in ukrep za prihodnost, če bo želela doseči povečanje deleža OVE do leta 2030 za 32 %. Področje energetike v RS ureja EZ-1, ki bo moral implementirati novo Direktivo (EU) 2018/2001. Smiselno bi bilo sprejeti novi zakon o obnovljivih virih, ki bi OVE uredil formalno in finančno ter ločeno in specifično. RS ima veliko potenciala za povečanje OVE, vendar načrtovanje projektov pogosto naleti na težave z umeščanjem v prostor, predvsem z naravovarstvenega vidika. Na področju varstva okolja imajo pomembno vlogo nevladne organizacije, ki se borijo proti izgradnji HE in VE. Naravovarstveni in okoljski vidiki morajo biti ustrezno vključeni v opredelitev javnega interesa. Pri bodočem delovanju bo tako treba primerno upoštevati naravovarstvene in okoljske vidike, prav tako pa tudi druge relevantne vidike. Jasno je, da bo za uresničitev zanesljive, varne in zadostne energetske preskrbe ter nasploh za dostopnost energije treba v nekaterih primerih obremeniti okolje, saj popolnoma čiste energije za zdaj še nismo sposobni zagotoviti. Vendar pa morajo biti ti posegi sorazmerni in nasploh ustavno skladni.
Ključne besede: državni prostorski načrt, električna energija, energetska učinkovitost, energetska unija, hidroelektrarna, Natura 2000, nevladna organizacija, obnovljivi viri energije, varstvo okolja, vetrna elektrarna
Objavljeno v DKUM: 20.12.2019; Ogledov: 1400; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

5.
Napovedovanje hidravličnih prehodnih pojavov v Francisovi turbini : diplomsko delo
Jernej Jurhar, 2019, diplomsko delo

Opis: Hidravlični prehodni pojav je vsaka sprememba stacionarnega stanja v hidravličnem pretočnem sistemu. V hidroelektrarnah so vzrok hidravličnih prehodnih pojavov obratovalni manevri turbine. S simulacijskim programom SIMSEN smo simulirali trenutno razbremenitev in hitro zaustavitev Francisove turbine za dva primera hidroelektrarn. Rezultati so pokazali, da pride v pretočnem sistemu hidroelektrarne do vodnega udara. Vodni udar je hidravlični prehodni pojav, pri katerem pride do tlačnih pulzacij, ki lahko ogrozijo varnost celotnega sistema. V hidroelektrarnah vodni udar blažimo s podaljševanjem časa zapiranja vodilnika in z ventilom za vzporedni izpust vode. Rezultate programa SIMSEN smo primerjali z rezultati programa WCF. Rezultati obeh programov se dovolj dobro ujemajo, da lahko zaključimo, da je program SIMSEN primeren za napovedovanje hidravličnih prehodnih pojavov v hidroelektrarnah. 
Ključne besede: prehodni pojavi, vodni udar, Francisova turbina, hidroelektrarna, simulacijski program
Objavljeno v DKUM: 17.09.2019; Ogledov: 1338; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

6.
Primerjava karakteristik alternativnih vodnih turbin za malo HE
Simon Trupi, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je primerjava karakteristik alternativnih vodnih turbin s karakteristikami klasičnih vodnih turbin za malo hidroelektrarno. Male vodne hidroelektrarne so specifične, predvsem v padcu in pretoku vode, ki jo lahko izkoristimo za proizvodnjo električne energije. V diplomskem delu na konkretnem primeru ugotavljamo učinkovitost in rentabilnost alternativnih vodnih turbin, in ugotavljamo katera je v danem primeru najprimernejša. Ugotovili smo, da je izbrana alternativna turbina ugodna zamenjava za klasično vodno turbino.
Ključne besede: alternativne vodne turbine, mala hidroelektrarna, obnovljivi viri energije
Objavljeno v DKUM: 18.07.2019; Ogledov: 2044; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (4,59 MB)

7.
Samooskrba štiričlanske družine s toplotno energijo in energijo potrebno za transport
Klemen Žveglič, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi so predstavljeni izračuni potrebne toplotne energije za ogrevanje stanovanjske hiše štiričlanske družine in potrebna energija vodika, ki jo potrebujejo za transport z avtomobilom na gorivne celice. Predstavljen je sistem ogrevanja s toplotno črpalko in solarno termično aktiviranimi fasadnimi (STAF) paneli ter njuno delovanje. Ker pa za ogrevanje s toplotno črpalko in proizvodnjo vodika potrebujemo električno energijo, jo proizvedemo z malo hidroelektrarno. V magistrskem delu je predstavljena razpoložljiva energija, ki jo lahko z njo proizvedemo. Ker pa se potrebna električna energija za delovanje toplotne črpalke čez leto spreminja, lahko presežek uporabimo za proizvodnjo vodika. Predstavljena je proizvodnja in shranjevanje vodika ter količina, ki jo lahko proizvedemo iz presežka električne energije. Na koncu je predstavljena ekonomska analiza samooskrbnega sistema s toplotno energijo in energijo vodika za transport.
Ključne besede: hidroelektrarna, toplotna črpalka, STAF panel, vodik, samooskrba
Objavljeno v DKUM: 22.05.2019; Ogledov: 1762; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (2,99 MB)

8.
Argumenti za in proti izgradnji hidroelektrarn na reki Muri
Rok Ovniček, 2019, diplomsko delo

Opis: V večini evropskih držav imajo investitorji velike težave pri umeščanju novih energetskih objektov v prostor. To nazorno kaže tudi primer umeščanja novih hidroenergetskih objektov, ki smo ga predstavili v diplomski nalogi. Reka Mura je potencialno zanimiva za gradnjo novih hidroelektrarn, kar kažejo dobre izkušnje, ki jih imajo s številnimi tovrstnimi objekti v sosednji Avstriji. Dograditev dveh »najmlajših« hidroelektrarn Gössendorf in Kalsdorf na reki Muri sega v leti 2012 in 2013. Četudi začetek aktivnosti za izgradnjo hidroelektrarn na reki Muri v Sloveniji sega skoraj 15 let nazaj, se zdi, da so Dravske elektrarne Maribor čedalje bolj odmaknjene od pričetka investicije. Seveda se ob tem postavlja vprašanje, kako bomo v Sloveniji uresničili čedalje bolj prisotno zahtevo, da je potrebno v naslednjih letih električno energijo, pridobljeno v termo in jedrski elektrarni, nadomestiti z električno energijo iz obnovljivih virov energije.
Ključne besede: energija, hidroelektrarna, porečje, reka Mura, obnovljivi viri energije.
Objavljeno v DKUM: 22.05.2019; Ogledov: 2605; Prenosov: 389
.pdf Celotno besedilo (3,08 MB)

9.
Potencial izrabe vodne energije na potoku Šklendrovec : diplomsko delo
Tilen Zajc, 2018, diplomsko delo

Opis: V tem diplomskem delu je bil obravnavan potok Šklendrovec, na katerem so bili opravljeni vsi potrebni parametri za izračun pretoka, ter vodnega padca. Na podlagi teh izračunov, je bila ugotovljena smiselnost postavitve sistema male oz. mikro hidroelektrarne. Visok vodni padec, ter relativno velik pretok, dajeta vodotoku izjemen energetski potencial. Izbran je bil Pelton tip turbine, ter ustrezen generator. Izdelano je bilo tudi drevo okvar, s katerim je možno približno ugotoviti, kdaj se bo določen mehanski del na sistemu mikro hidroelektrarne okvaril. Z empiričnimi formulami so predstavljeni tudi stroški postavitve sistema na vodotoku, s katerimi je ugotovljeno, da bi se investicija povrnila že v dobrih petih letih.
Ključne besede: mikro hidroelektrarna, izkoristek, drevo okvar, potok Šklendrovec UDK: 621.311.21:
Objavljeno v DKUM: 14.02.2019; Ogledov: 1334; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

10.
Revitalizacija Agregata biološkega minimuma Hidroelektrane Varaždin
Filip Kuča, 2018, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Skozi projektno nalogo bom prikazal splošne tehnične podatke prejšnjega in sedanjega “Agregata biološkega minimuma Hidroelektrane Varaždin” ter korake kateri so bili narejeni, da bi se omogočila namestitev istega. Pokazal in tudi izračunal bom hidrodinamične izgube v celotnem agregatu.
Ključne besede: Agregat biološkega minimuma, Hidroelektrarna, Hidravlične izgube
Objavljeno v DKUM: 06.02.2019; Ogledov: 1056; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

Iskanje izvedeno v 3.85 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici