| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Morfometrična analiza medvrstnih križancev ploščiča, Abramis brama in androge, Blicca bjoerkna : magistrsko delo
Rok Pekušek, 2023, magistrsko delo

Opis: Namen naloge je bil s pomočjo geometrijske morfometrije analizirati variabilnost v obliki in velikosti osebkov vrst ploščič (Abramis brama), androga (Blicca bjoerkna) in njunih potencialnih križancev. Analizo morfološke variabilnosti smo opravili na osebkih, ki smo jih pridobili iz Ledavskega in Šmartinskega jezera. Analizo oblike smo izvedli na vzorcu skupno 66 osebkih, od tega jih je 19 prihajalo iz Ledavskega jezera, preostalih 45 pa iz Šmartinskega jezera. Osebke smo s pomočjo literature predhodno uvrstili v eno od vrst, diagnostično vrednost so imeli morfološki znaki: število plavutnic v podrepni plavuti, število lusk med pobočnico in hrbtno plavutjo, število lusk na pobočnici. Skupno smo klasificirali 31 ploščičev, 5 androg, 29 medvrstnih križancev in 1 rdečeoko (Rutilus rutilus). V statistični obravnavi smo osebke ponovno razvrstili v operacijske taksonomske enote na podlagi rezultatov analize glavnih komponent in s temi skupinami operirali čez preostale teste in analize. Razporeditev osebkov v analizi PCA v prepoznavne skupine smo preverili z metodo K-means. Na osebkih smo izvedli linearno diskriminantno analizo, skupine smo definirali na podlagi razvrščanja v skupine v analizi PCA. V raziskavi smo preučevali velikost osebkov, njihovo obliko in alometrijo. S statističnimi testi smo dokazali, da se med osebki ločeno po vrstah oziroma operacijskih taksonomskih enotah pojavlja statistično signifikantna razlika v velikosti. Velikost osebkov ločeno po vrstah si je sledila od največjih androg, rdečeoke, križancev, do najmanjše skupine ploščičev. Informacijo o obliki rib smo iz podatkovnega niza pridobili s Prokrustovo analizo in jo naknadno analizirali z analizo glavnih komponent. Ugotovili smo, da je prvih 10 glavnih komponent pojasnilo 95 % variance. V nadaljnje teste smo vključili prve štiri glavne komponente, ki so skupno pojasnile dobrih 80 % variance v obliki. Vzdolž prvih dveh komponent so se osebki razporedili v operacijske taksonomske skupine, vzdolž tretje in četrte komponente ni bilo prisotnega razporejanja po operacijskih taksonomskih skupinah. Na koncu smo preverili še vpliv alometrije na posamezno operacijsko taksonomsko enoto in ugotovili, da alometrija v celotnem vzorcu vpliva na obliko osebkov, ločeno po skupinah pa na obliko nima vpliva. Raziskava je pokazala jasno ločene razlike med operacijskimi taksonomskimi enotami v obliki telesa rib. Determinacija z dihotomnim ključem je prepoznala določene osebke križancev kot ploščiče. Za natančno določitev vrste, bi bilo potrebno opraviti genetske analize, ki bi pokazale vrstno pripadnost osebkov kot tudi introgresijo genov materinskih vrst.
Ključne besede: Abramis brama, Blicca bjoerkna, geometrijska morfometrija, hibridizacija
Objavljeno v DKUM: 23.03.2023; Ogledov: 422; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

2.
Primerjava različnih algoritmov po vzoru obnašanja netopirjev : diplomsko delo
Žan Grajfoner, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo se osredotočili na algoritme po vzorih iz narave. Opisujemo evolucijske algoritme, katerih navdih je bila Darwinova teorija o boju za obstanek, in algoritme inteligence roja, ki črpajo navdih iz obnašanja roja živali v naravi. Primerjali smo osnovni algoritem po vzoru obnašanja netopirjev in hibridno različico algoritma po vzoru obnašanja netopirjev. Raziskali smo razlike med osnovnima arhitekturama obeh algoritmov, pripadajoče parametre, kot tudi področja uporabe obeh algoritmov. Primerjavo smo izvedli na praktičnem primeru optimizacije desetih testnih funkcij na treh različnih dimenzijah problema (10, 20, 30). Prav tako smo raziskali vpliv različnih velikosti populacije (20, 30, 50) pri obeh algoritmih. Ugotovili smo, da so rezultati optimizacije hibridne različice algoritma boljši od standardne različice algoritma.
Ključne besede: algoritem po vzoru obnašanja netopirjev, evolucijski algoritmi, hibridizacija, inteligenca roja, računska inteligenca.
Objavljeno v DKUM: 04.09.2019; Ogledov: 1621; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

3.
4.
Uporaba primerjalne genomske hibridizacije kot diagnostične metode v medicinskem genetskem laboratoriju : prva uporaba na različnih kliničnih vzorcih
Alenka Erjavec Škerget, Špela Stangler Herodež, Andreja Zagorac, Boris Zagradišnik, Nadja Kokalj-Vokač, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Purpose: Comparative genomic hybridization (CGH) is a molecular- cytogenetic technique used to identify chromosomal imbalances throughout a genome. Due to its complexity, the use of CGH as a regular diagnostic technique is limited to only a few diagnostic laboratories. In this study, we evaluated the potential applications of CGH as a diagnostic method in different post-natal clinical samples. Methods: Ten patients were recruited with submicroscopic chromosomal abnormalities ranging in size from 3.9 to 37 Mb. For the purpose of confirmation, CGH was applied to five cases where molecular karyotyping with MLPA was previously utilized to detect chromosome aneuploidy. To date, CGH was largely used for the identification of the complex karyotype in haematological malignancies. Results: In eight cases of haematological malignancies, we were able to resolve complex karyotypes with CGH. Utilizing CGH as a diagnostic tool, we detected chromosomal imbalances larger than 8 Mb. In addition, we confirmed all chromosomal aneuploidies that were previously detected with MLPA from embryonic tissues obtained from aborted fetuses. In this tissue, the cells were not mitotically active, and therefore, were inappropriate for the conventional cytogenetics. Conclusion: Because CGH is technically demanding and time consuming, this technique is likely to be inappropriate for screening purposes. However, we found that CGH may be very useful in sporadic cases, where the sample material is not mitotically active or in cases with complex karyotypes. Therefore, our results confirmed that CGH may be useful in laboratories that are unable to use micro-array CGH for economic reasons.
Ključne besede: primerjalna genomska hibridizacija, medicinska genetika, diagnostična metoda
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1504; Prenosov: 35
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici