| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 63
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Vstop v tuje stanovanje in druge prostore kot pooblastilo policije
Žan Hliš, 2020, diplomsko delo

Opis: Da lahko policija svoje naloge po pričakovanju družbe opravlja kar se da učinkovito, potrebuje policist potrebna policijska pooblastila. Policiji so pooblastila dana kot orodje za to, da lahko z njimi uspešno in učinkovito opravlja z zakoni in podzakonskimi predpisi določene naloge. Vstop v tuje stanovanje in druge prostore ima slovenska policija natančno opredeljena v različnih zakonih, saj je stanovanje prostor, kjer posameznik upravičeno pričakuje zasebnost. Cilj diplomske naloge je s pomočjo literature podrobneje opisati vstop v tuje stanovanje po obstoječi zakonodaji v Republiki Sloveniji. S pomočjo literature smo pojasnili, kakšne so bistvene razlike med hišno preiskavo in vstopom v tuje stanovanje. Ugotovili smo, da nobene hišne preiskave ne moremo opraviti, ne da bi pred tem vstopili v tuje stanovanje ali prostore, bistvena razlika pa se nahaja v »intenzivnosti« pregleda prostora. S pomočjo statističnih podatkov policije za leto 2019 smo med seboj primerjali, koliko vstopov na podlagi hišne preiskave na 100.000 prebivalcev je opravila določena policijska uprava. S preučitvijo statističnih podatkov policije smo naredili graf, ki prikazuje število vstopov v tuje stanovanje na podlagi hišne preiskave za obdobje desetih let (2010–2019). Graf prikazuje, da so številke skozi leta približno enake. Med seboj smo primerjali zakonodajo na področju vstopa v tuje stanovanje in druge prostore med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo, kjer smo ugotovili, da je zakonodaja na tem področju zelo podobna.
Ključne besede: diplomske naloge, vstop v tuje stanovanje, policija, hišna preiskava, nedotakljivost stanovanja
Objavljeno: 19.01.2021; Ogledov: 148; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1021,74 KB)

2.
Psihološka preiskava verodostojnosti izjav s poligrafom - uporaba v kazenskem postopku
Sanja Šmon, 2020, diplomsko delo

Opis: Psihološka preiskava verodostojnosti izjav s poligrafom je preiskava, kjer je osrednje preiskovalno sredstvo, lahko bi rekli celo glavni akter, naprava poligraf. V splošni javnosti je mogoče bolj poznan tudi pod izrazom detektor laži. Kadar oseba doživlja določena čustva in občutke, lahko opazimo nekatere fiziološke spremembe na telesu, ki jih poligraf nato zazna in zapiše. A na tem mestu ne smemo zmotno misliti, da je naprava čudežno orodje in da ima sposobnost »popolnega vpogleda v notranjost osebe«. Poligraf se uporablja pri preiskavi kaznivih dejanj, kot orodje pri zaposlovanju in pri preiskavi goljufij. V Sloveniji se naprava v predkazenskem postopku le redko uporablja za usmerjanje preiskave kaznivih dejanj, kot tudi v svetu, kjer uporaba poligrafske tehnike v zadnjih desetletjih zamira. V uvodnem delu diplomskega dela je predstavljena kratka zgodovina odkrivanja laži v preteklosti, sestav naprave in delovanje le-te. Eden izmed pomembnejših ciljev diplomskega dela je razčlemba pomena izraza poligraf in detektor laži ter poudariti nepravilno rabo le-tega. V nadaljevanju so predstavljene različne metode testiranja in faze preiskave. Pomemben del naloge so tudi etične in pravne dileme, ki se pojavljajo ob uporabi poligrafske tehnike, vprašanje zanesljivosti naprave in pa pravna ureditev uporabe poligrafa v Sloveniji. Diplomsko delo zaključimo s predstavitvijo ciljev, ki jih preiskovalci želijo doseči, kadar v preiskavo vključijo napravo.
Ključne besede: diplomske naloge, poligraf, detektor laži, kazenski postopek, preiskava kaznivega dejanja
Objavljeno: 06.10.2020; Ogledov: 206; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (828,73 KB)

3.
Obrnjeno dokazno breme v davčnih postopkih
Nina Upelj, 2020, diplomsko delo

Opis: Gospodarski kriminal predstavlja vse večji problem današnjega časa. Razširjen je po celem svetu, z njim se srečujejo vse države, prav tako ga večinoma lahko povežemo tudi z organiziranim ter mednarodnim kriminalom. Da bi ga uspeli preprečiti, je potrebno uvajanje novih tehnik preiskovanja te vrste kriminala, prav tako pa tudi sprotno usposabljanje preiskovalcev na aktualnih področjih, ki se zelo hitro razvijajo tudi s pomočjo tehnologije. Problem, ki se pojavi, je težje odkrivanje in pregon storilcev, ker je velikokrat oškodovana pravna oseba ali subjekt in žrtev na prvi pogled ni tako očitna. V diplomski nalogi je predstavljen problem obrnjenega dokaznega bremena. Institut obrnjenega dokaznega bremena je uspešno orodje v boju zoper organiziran in gospodarski kriminal. Gre za relativno mlad pravni instrument, ki še ni dovolj poznan širši množici. Glavni cilj gospodarskega kriminala je pridobitev protipravnega premoženja, z obrnjenim dokaznim bremenom pa je le-to lahko odvzeto. Dokazno breme je prevaljeno na storilca, ki mora dokazati, da je premoženje pridobil na legalen način. V Sloveniji v praksi zaostajamo za ostalimi državami, eden izmed razlogov za to je tudi slabša usposobljenost ter premalo prakse preiskovalcev, ki se ukvarjajo s tovrstnim kriminalom, prav tako pa tudi tožilstva in sodišč. Napisanega na tematiko obrnjenega dokaznega bremena v davčnih postopkih je zelo malo. Zato je v diplomski nalogi predstavljen pregled stanja v tujini ter statistika na tem področju, opravljen pa je tudi intervju z preiskovalko na Finančni upravi RS.
Ključne besede: diplomske naloge, obrnjeno dokazno breme, Finančna uprava RS, davčni postopki, finančna preiskava, odvzem premoženja nezakonitega izvora
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 286; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (613,40 KB)

4.
Sodobno konzervatorstvo-restavratorstvo v povezavi s preiskavami materialov umetnin
Rebeka Rudolf, Antonija Mlikota, 2020, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: metalurgija, preiskava materialov, konzervatorstvo, restavratorstvo
Objavljeno: 22.04.2020; Ogledov: 320; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (237,71 KB)

5.
Pregled in preiskava prevoznega sredstva
Miroslav Vrhovnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Človekove pravice so omejene s pravicami drugih ter Ustavo in na njo vezani zakoni, ki jih omejujejo ali drugače posegajo v njih. Ena od osnovnih človekovih pravic je pravica do nedotakljivosti stanovanja. Stanovanje po Ustavi RS ni mišljeno ozko ampak se navezuje tudi na prostore, kjer lahko človek upravičeno pričakuje varovanje te pravice. Taki prostori so lahko soba v študentskem domu, začasni kontejner na gradbišču, hotelske sobe…. Pravica do nedotakljivosti stanovanja in z njo povezana pričakovanja zasebnosti pa segajo še dlje. Tukaj pridemo na pojem drugi prostori kateri pa se vežejo na nedotakljivost stanovanja. Drugi prostori, ki so zaščiteni s 141 členom KZ-1, » […] pa so vsi zaprti prostori, ki so tuja lastnina, kot npr. garaže, barake, drvarnice, skladišča, veže, shrambe, kopalnice, balkoni, kabine na ladjah, stanovanjske prikolice, avtodomi, šotori ipd.« (Deisinger, 2002, str. 139) Tako se tu srečamo s prevoznimi sredstvi predvsem v cestnem prometu nad katerimi se vrši kontrola s pregledom ali preiskavo le teh se s strani pooblaščenih oseb. Tu nastane vprašanje katere pravice občana so omejene ko uporablja vozilo, kdaj so lahko omejene in v kakšnem obsegu, globini, kateri so razlogi za te postopke in kdaj govorimo o pregledu oz. preiskavi prevoznega sredstva. Koliko varovanja zasebnosti oz. varovanja nedotakljivosti stanovanja in drugih prostorov v tem primeru prevoznih sredstev lahko občan upravičeno pričakuje? Ali je vozilo izenačeno oz. pravno in dejansko enako varovano kot stanovanjska enota posameznika?
Ključne besede: diplomske naloge, preiskava vozila, pregled vozila, hiša preiskava, prevozna sredstva, zasebnost
Objavljeno: 03.03.2020; Ogledov: 463; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (373,38 KB)

6.
Primerjava 2D-transvaginalne ultrazvočne preiskave, kontrastne histerosalpingosonografije s peno in histerosalpingografije pri določanju uspešnosti histeroskopske sterilizacije s sistemom Essure
Maja Rosič, 2019, doktorsko delo/naloga

Opis: Izhodišča: Po histeroskopski sterilizaciji s sistemom Essure (Bayer AG, Leverkusen, Nemčija) je s potrditvenim testom potrebno določiti uspešnost sterilizacije. Zlati standard za potrditev uspešnosti histeroskopske sterilizacije s sistemom Essure predstavlja histerosalpingografija (HSG). Novejša, manj invazivna metoda določanja prehodnosti jajcevodov v sklopu obravnave neplodnosti je kontrastna histerosalpingosonografija s peno (HyFoSy). Do sedaj še ni bilo raziskave, ki bi ovrednotila HyFoSy pri določanju uspešnosti histeroskopske sterilizacije s sistemom Essure, prav tako pa ne raziskave, ki bi primerjala tri različne potrditvene teste. Namen raziskave je bil ovrednotiti natančnost dvodimenzionalne (2D) transvaginalne ultrazvočne (UZ) preiskave in HyFoSy v primerjavi s HSG pri določanju uspešnosti histeroskopske sterilizacije s sistemom Essure. Metode: Opravili smo prospektivno raziskavo, v katero smo vključili 90 pacientk, napotenih na histeroskopsko sterilizacijo s sistemom Essure. Dvanajst tednov po sterilizaciji smo pri vseh opravili 2D-transvaginalno UZ-preiskavo, s katero smo določali položaj mikrovsadkov, ki smo ga opredelili kot zadovoljiv ali nezadovoljiv. Temu sta sledili HyFoSy in HSG, s katerima smo določali zaporo jajcevodov, ki smo jih opredelili kot prehodne ali neprehodne. Pri pacientkah s prehodnimi jajcevodi pri HSG smo opravljali dodatne HSG v 3-mesečnih intervalih do potrditve neprehodnosti jajcevodov. Rezultati: Od 90 vključenih pacientk je celoten protokol raziskave opravilo 86 pacientk s 170 jajcevodi. Položaj mikrovsadkov, ki smo ga določali z 2D-transvaginalno UZ-preiskavo, smo primerjali z neprehodnostjo jajcevodov pri HSG. Neprehodnost jajcevodov smo določali s HyFoSy kot indeksnim testom in HSG kot referenčnim standardom. Občutljivost in specifičnost položaja mikrovsadka pri določanju uspešnosti histeroskopske sterilizacije sta bili 88,7 % (95 % interval zaupanja (IZ), 83 %–93 %) in 9,1 % (95 % IZ, 0 %–41 %), pozitivna in negativna napovedna vrednost pa 93,4 % (95 % IZ, 88 %–97 %) in 5,2 % (95 % IZ, 0 %–26 %). Stopnja ujemanja med ustreznim položajem mikrovsadka in zaporo jajcevoda ter neustreznim položajem in prehodnostjo jajcevoda je bila 83,5 % (95 % IZ, 77 %–89 %). Občutljivost in specifičnost HyFoSy pri določanju uspešnosti histeroskopske sterilizacije s sistemom Essure sta bili 100 % (95 % IZ, 97 %–100 %) in 54,6 % (95 % IZ, 23 %–83 %), pozitivna in negativna napovedna vrednost pa 97,0 % (95 % IZ, 93 %–99 %) in 100 % (95 % IZ, 42 %–100 %). Natančnost HyFoSy je znašala 97,1 % (95% IZ, 93 %–99 %). Ob koncu raziskave se je 98,8 % pacientk lahko zaneslo na histeroskopsko sterilizacijo s sistemom Essure za namene trajnega preprečevanja zanositve. Dolgoročnih zapletov nismo zabeležili. Zaključki: Stopnja ujemanja med ustreznostjo položaja mikrovsadka pri 2D-transvaginalni UZ-preiskavi in uspešnostjo histeroskopske sterilizacije s sistemom Essure pri HSG je bila nižja od pričakovane. Pacientke z zadovoljivim položajem mikrovsadka pri 2D-transvaginalni UZ-preiskavi se samo na osnovi 2D-transvaginalne UZ-preiskave niso mogle zanesti na Essure za trajno preprečevanje zanositve. Prehoden jajcevod pri HyFoSy ni potreboval dodatne potrditve prehodnosti s HSG. Vendar se pacientke s prehodnim jajcevodom niso mogle zanesti na Essure za trajno preprečevanje zanositve. Zato smo pri njih svetovali kontrolni potrditveni test v rednih 3-mesečnih intervalih do potrditve zapore jajcevoda. Tudi pacientke z neprehodnimi jajcevodomi pri HyFoSy se niso mogle zanesti na Essure, saj stopnja ujemanja neprehodnosti jajcevoda med HyFoSy in HSG ni bila 100 %. Neprehodnost jajcevoda pri HyFoSy bi bilo potrebno potrditi s HSG. Ugotavljamo, da HSG ostaja zlati standard pri potrjevanju neprehodnosti jajcevodov po histeroskopski sterilizaciji s sistemom Essure in s tem njene uspešnosti.
Ključne besede: potrditveni test, Essure, histeroskopska sterilizacija, kontrastna histerosalpingosonografija s peno, 2D transvaginalna ultrazvočna preiskava, histerosalpingografija
Objavljeno: 24.12.2019; Ogledov: 618; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

7.
Finančna preiskava po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora
Sara Lipovšek, 2019, magistrsko delo

Opis: Premoženje naj se odvzame tistim, ki so ga pridobili na nezakonit način ali pa je bilo premoženje na njih preneseno brezplačno ali pa za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti. S tem je smiselno omogočeno varstvo pridobivanja premoženja na zakonit način in zaščita gospodarske, socialne in ekološke funkcije lastnine, ki ga zagotavlja pridobivanje premoženja v skladu s predpisi. Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI) se je v slovenskem pravnem redu pričel uporabljati 29. maja 2012. Določa pogoje za uvedbo finančne preiskave in postopek izvedbe finančne preiskave, začasno zavarovanje odvzema in začasen odvzem premoženja nezakonitega izvora, postopek odvzema premoženja nezakonitega izvora, vodenje evidenc zavarovanja in začasnega odvzema premoženja nezakonitega izvora, hrambo in upravljanje s tem premoženjem, odgovornost Republike Slovenije in mednarodno sodelovanje. Institut finančne preiskave in kasnejša tožba za odvzem premoženja nezakonitega izvora sta v slovenskem pravnem redu omogočila boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji. Zaradi zapletenosti mednarodnih prenosov premoženja ter razvoja tehnologij, ki jih storilci uporabljajo, je kazniva dejanja zelo težko dokazovati. Za uspešen pregon storilcev kaznivih dejanj ne zadostuje le kazenska obsodba in odvzem premoženjske koristi, nastale iz posamičnega kaznivega dejanja, temveč je bistveno tudi, da se jim odvzame premoženje nezakonitega izvora. Finančna preiskava se uvede, če se v predkazenskem ali kazenskem postopku izkažejo razlogi za sum, da posamezne osebe razpolagajo s premoženjem nezakonitega izvora in skupna vrednost takega premoženja presega 50.000 EUR. Namen finančne preiskave je ugotoviti obseg nezakonitega premoženja. V magistrski nalogi smo se omejili na finančno preiskavo, ki jo za potrebe ZOPNI opravi Finančna Uprava Republike Slovenije (FURS). Finančni inšpektor preiskovalec izvaja finančno preiskavo v skladu s 100. členom Zakona o finančni upravi (ZFU). Izvajajo se vsa dejanja, ukrepi in postopki po ZDavP-2. V nalogi smo predstavili štiri indirektne metode ugotavljanja razkoraka premoženja. Predstavili smo evidence, ki jih v skladu s svojimi postopki preverja FURS. V poglavju pravdni postopek smo podrobneje opisali tudi instituta začasnega zavarovanja odvzema in začasen odvzem premoženja nezakonitega izvora. V raziskovalnem delu naloge smo na praktičnem primeru prikazali postopek zbiranja podatkov v finančni preiskavi in simulirali možne zaključke finančne preiskave, pravdnega postopka odvzema premoženja in davčni postopek odmere davka od nenapovedanih dohodkov. Analizirali in izpostavili smo odločbe ustavnega sodišča in ostalo sodno prakso.
Ključne besede: Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, finančna preiskava, začasno zavarovanje in začasen odvzem nezakonitega izvora, pravdni postopek, Zakon o davčnem postopku
Objavljeno: 23.10.2019; Ogledov: 444; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

8.
Sodna ali tožilska preiskava?
Mojca Lešnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Vprašanje izbire med sodno preiskavo in preiskavo pod vodstvom državnih tožilcev je že leta predmet različnih razprav. Model kazenskega postopka, ki bi bil (bolj) adversaren in ki ne bi poznal instituta preiskovalnega sodnika, načela materialne resnice in instrukcijske maksime naj bi namreč bil učinkovitejši, pri čemer pa še zmeraj ni jasno, kaj naj bi učinkovitost v tem smislu sploh pomenila in v kakšnem smislu zdajšnji model postopka naj ne bi bil učinkovit. Kar se zdi v zvezi z vprašanjem pri izbiri sodne ali tožilske preiskave pomembno, je predvsem to, da bi bilo najprej treba razjasniti sam pojem "učinkovitost" v zvezi s kazenskim postopkom in določiti, v kakšnem smislu bi moral biti kazenski postopek učinkovit. Šele na podlagi tega je mogoče sploh ugotavljati, ali ima postopek kakšne pomanjkljivosti in presoditi, ali je postopek učinkovit ali ne. Če bi se izkazalo, da postopek ni učinkovit, pa bi bilo treba ugotoviti, kakšen bi moral biti, da bi veljal za učinkovitega - ali bi torej moral biti postopek popolnoma adversaren in bi tako bilo treba zamenjati zdajšnji mešani model postopka za adversarnega ali pa so potrebne le določene spremembe oziroma prilagoditve. Za zdaj se tako zdi primerneje lotiti se težav sistematično, po korakih oziroma bolje rečeno, po posameznih ožjih sklopih oziroma fazah, kot pa popolnoma zamenjati model postopka in v postopek uvesti tožilsko preiskavo. Tožilska preiskava bi namreč pomenila, da bi od posameznega državnega tožilca zahtevali, da hkrati deluje v kar treh različnih vlogah - da se vede kot državni organ; da je aktivna stranka v postopku in da deluje kot preiskovalec skupaj s policijo. Težave v zvezi z uvedbo tožilske preiskave na način, kot je ta bila zamišljena v nekaterih osnutkih in predlogih sprememb kazensko-procesne zakonodaje - bodisi tako, da bi obstajala zgolj tožilska preiskava ali pa na način, da bi sodna preiskava sicer še vedno obstajala, ampak le kot subsidiarna in fakultativna faza predhodnega postopka - pa so se pokazale tudi v nejasno določenem začetku kazenskega postopka in posledično v nedoločenosti njegovega proceduralnega predmeta, v neenakih možnostih izvedbe preiskave obrambe, predvsem pa je iz pripravljalnih gradiv izhajal močno otežen oziroma celo močno podrejen položaj obdolženega v postopku v primerjavi z državnim tožilcem.
Ključne besede: Adversarnost, načelo materialne resnice, učinkovitost, predkazenski postopek, preiskava, preiskovalni sodnik, dokazni standardi, novela ZKP-N, obvezna obramba.
Objavljeno: 10.07.2019; Ogledov: 714; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (674,00 KB)

9.
Digitalni dokazi v slovenski zakonodaji in sodni praksi
Primož Zupanič, 2019, diplomsko delo

Opis: Digitalni dokazi so vrsta elektronskih dokazov, ki postajajo čedalje bolj pomembno dokazno sredstvo tudi v kazenskih postopkih. Pravosodnim sistemom povzročajo velike težave, saj so lahko relevantno dokazno sredstvo v vseh pravnih postopkih. Ker so prisotni praktično povsod, je pomembno, da se seznanimo z njihovo uporabo in posebnostmi. Velik poudarek moramo nameniti seznanitvi z novimi oblikami digitalnih dokazov, izobraževanju na področju odkrivanja in preiskovanja zlorab ter ureditvi postopkov zavarovanja in preiskav naprav, ki vsebujejo digitalne dokaze. Tukaj je namreč še vedno največ težav, saj je s pomočjo digitalne tehnologije zelo lahko skriti in omejiti dostop do podatkov, ki bi lahko bili upoštevano dokazno gradivo. Ravno tako jih je težko ovrednotiti enako kot klasične dokaze, saj zaradi svojih tehničnih karakteristik zahtevajo drugačen pristop, da so pravno dopustni in imajo dokazno vrednost. Zavarovanje in ohranjanje takšnih dokazov utegne biti zelo zapleteno in lahko vpliva na njihovo verodostojnost ter na potek in pravilnost končne sodbe. Ker so tudi digitalni dokazi predmet proste presoje, je nujno potrebna zadostna mera ozaveščenosti sodišča in ostalih organov na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije in upoštevanje temeljnih postopkovnih pravil. Glede na naraščajoče trende digitalizacije, je utemeljeno pričakovati porast kaznivih dejanj, kjer bo na različne načine prisotna informacijska tehnologija. Države bodo tako prisiljene zakonodajo urediti na način, ki bo omogočal čezmejno in geografsko neomejeno zagotavljanje nadzora. Razvoj sodobne tehnologije pa bo na novo postavil potrebo po presoji med različnimi nameni in cilji kazenskega postopka. Potrebno bo natančno razjasniti, kje se konča dopusten postopek pregona in kje se začne čezmerno poseganje v človekove pravice. V diplomskem delu zato proučujem pomen in uporabo digitalnih dokazov v postopkih in ureditev v slovenski zakonodaji. Raziskujem problematiko zlorab digitalnega gradiva, nastajanje novih načinov uporabe elektronskih naprav za izvrševanje kriminalnih aktivnosti in soočenje našega prava s temi zlorabami. Preučujem tudi primere iz sodne prakse, na podlagi katerih se bom seznanil s postopanjem organov pri uporabi digitalnih dokazov na kazenskem in na civilnem področju.
Ključne besede: Digitalni dokaz, elektronska naprava, ZKP-J, zloraba, preiskava, podatki, informacijsko-komunikacijska tehnologija.
Objavljeno: 05.07.2019; Ogledov: 619; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (425,23 KB)

10.
Kazniva dejanja na temnem spletu in njihov (ne)učinkovit kazenski pregon
Vesna Brlič, 2019, magistrsko delo

Opis: Temni splet je virtualni prostor, ki omogoča izvrševanje kaznivih dejanj na daljavo po vsem svetu na relativno preprost in anonimen način. Enostaven dostop, težka identifikacija uporabnikov, pestra ponudba blaga in storitev, možnost plačevanja le-teh s kripto valutami ter neuspešen kazenski pregon so okoliščine, zaradi katerih je temni splet s svojimi črnimi virtualnimi tržnicami postal zlata jama za izvršitelje kaznivih dejanj. Kripto valute ob potrebnem znanju in zadostni previdnosti uporabnika namreč skoraj popolnoma onemogočajo preiskovanje kaznivih dejanj s pomočjo toka denarja. Izvršitelji kaznivih dejanj pa vendarle niso edini uporabniki temnega speta, razlogov za njegovo uporabo je več in niso nujno kriminalne narave. Tako ga uporabljajo novinarji, prebivalci držav, v katerih oblast onemogoča dostop do informacij iz zunanjega sveta ali z njimi manipulira, in osebe, ki želijo brskati po običajnih spletnih straneh z večjo mero anonimnosti. Sprva skrajno neučinkovit kazenski pregon kaznivih dejanj na temnem spletu se je v zadnjih letih bistveno izboljšal. Za to so v največji meri zaslužni razvoj tehnološko sofisticiranih orodij za identifikacijo uporabnikov, prilagoditev zakonodaje za uporabo le-teh s strani organov pregona in večletne izkušnje na tem področju. Ker tehnologija je in vedno bo korak pred pravom, je pomembno, da se zakonodaja, zlasti na področju prikritih preiskovalnih ukrepov, ki so pri kibernetskih kaznivih dejanjih nepogrešljivi, tudi pravočasno prilagaja tehnološkim spremembam. Kibernetska kriminaliteta je aktualna tema, o kateri se je v Sloveniji do sedaj vse premalo govorilo. Tudi za slovenska sodišča so kazniva dejanja na temnem spletu relativno nepoznana. Z njimi se sicer že nekaj časa soočajo sodišča drugod po svetu, v Združenih državah Amerike je tako prišlo že do vrste obsodilnih sodb, v Evropski uniji pa imajo tovrstne izkušnje predvsem nemška in nizozemska sodišča.
Ključne besede: kibernetska kriminaliteta, temni splet, TOR, prikriti preiskovalni ukrepi, NIT, memex, »honeypot« pasti, preiskava elektronskih naprav, elektronski dokazi, jurisdikcija
Objavljeno: 27.06.2019; Ogledov: 522; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (894,78 KB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici