| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Igranje šaha z računalnikom
Radoslav Brglez, 1991, diplomsko delo

Ključne besede: umetna inteligenca, računalniški šah, hevristika
Objavljeno: 26.07.2007; Ogledov: 3094; Prenosov: 0

2.
3.
Sprememba reševanja problema planiranja vozil z implementacijo opustitve časovnih oken dostave : diplomsko delo
Matjaž Skale, 2009, diplomsko delo

Opis: Slovenska podjetja so pri uvajanju različnih poslovnih modelov povsem primerljiva s podjetji iz bolj razvitih gospodarstev. Slika je povsem obratna pri implementaciji znanstveno raziskovalnih dognanj strokovnjakov s področja logistike v vsakodnevne aktivnosti podjetij. Področje logistike v večini slovenskih podjetij sodi v okvir nabavnih ali prodajnih oddelkov, pri upravljanju z logističnimi procesi pa je primarni cilj praviloma visok nivo oskrbe, kar je zagotovo ustrezno, vendar največkrat na račun neupravičeno visokih stroškov logističnih storitev. Z izvajanjem različnih projektov optimizacij v podjetjih, sploh pa v luči aktualne gospodarske krize, je nastopilo zavedanje, da je tudi področje logistike, s primernim upravljanjem, vir potencialnih prihrankov. Podjetja največkrat prihranke v logistiki iščejo na račun zunanjih izvajalcev, čeprav so prihranki največkrat dosegljivi v notranjih rezervah, tudi z vzpostavitvijo primernega nivoja oskrbe, ki je lahko v tem trenutku previsok. Opuščanje okna dostave pri sekundarni distribuciji blaga je eno izmed možnih področij optimizacije stroškov logistike skozi notranje rezerve, ravno ta rešitev pa je, z uporabo znanstveno raziskovalnih metod in orodij, predstavljena v pričujočem delu.
Ključne besede: distribucija, hevristika, planiranje vozil, časovno okno dostave
Objavljeno: 13.06.2010; Ogledov: 1700; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

4.
Algoritmični pristopi k problemu maksimalnega prereza grafov
Ksenija Smogavec, 2014, magistrsko delo

Opis: Problem maksimalnega prereza grafa je najti takšno razbitje množice vozlišč grafa, da bo vsota uteži na povezavah, ki povezujejo ta dva kosa razbitja, največja. Problem maksimalnega prereza je NP-poln in je eden izmed osnovnih 21-ih Karpovih problemov. Zaradi njegove teoretične in praktične pomembnosti, aplikacije ima v statistični fiziki in vezjih, je bilo zapisanih že kar nekaj različnih aproksimacijskih algoritmov, hevristik ali kombinacij optimizacijskih metod in hevristik, ki rešujejo problem maksimalnega prereza. V magistrskem delu predstavimo problem maksimalnega prereza na posebnih razredih grafov, na katerih lahko najdemo rešitev problema v polinomskem času. Tretje poglavje je namenjeno Goemans Williamsonovemu aproksimacijskemu algoritmu, ki s pomočjo semidefinitnega programa najde rešitev, katere garantirana vrednost je vsaj 87 % optimalne rešitve in predstavlja prelom na področju aproksimacijskih algoritmiov. Poleg njunega algoritma predstavimo še Biq Mac algoritem, ki doseže skoraj optimalne rešitve za grafe z n ≤ 100, in dualno skaliran algoritem, ki je primeren tudi za velike redke grafe. Temu sledi predstavitev posplošitve Goemans Williamsonovega algoritma za maksimalen k-prerez. Nazadnje predstavimo še nekaj hevristik, ki so učinkovite pri iskanju maksimalnega prereza.
Ključne besede: maksimalen prerez grafa, semidefinitno programiranje, hevristika, NP-poln problem
Objavljeno: 21.05.2014; Ogledov: 933; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (2,88 MB)

5.
DOBRE PRAKSE RAZVOJA IN EVALVACIJA ORODIJ ZA INFOGRAFIKE
Klara Steinbacher, 2015, diplomsko delo

Opis: Ljudje se vsakodnevno srečujamo z infografikami. Prisotne so na spletnih straneh, časopisih, reklamnih panojih, v prometu itd. Problem se pojavi, kadar želi neizkušeni posameznik samostjno izdelati infografiko. V diplomskem delu sem natančneje analizirala teorijo vizualizacije podatkov, infografike in hevristike ter po spletu identificirala brezplačna spletna orodja za izdelavo infografik. Izmed slednjih sem za nadljno raziskavo izbrala tri, v katerih sem izdelala infografiko, jih med seboj primerjala ter ocenila po hevrističnih načelih. V zaključku sem glede na rezultate hevristične evalvacije podala mnenje ter izmed treh eksperimentalnih brezplačnih spletnih orodij izbrala najprimernejšo za izdelavo infografik.
Ključne besede: vizualizacija podatkov, infografika, hevristika, brezplačno spletno orodje, dobre prakse
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 540; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (2,68 MB)

6.
Uporaba hiper-hevrističnega pristopa pri ovrednotenju operatorjev evolucijskih algoritmov
Marjan Horvat, 2016, magistrsko delo

Opis: Razvoj na področju evolucijski algoritmov je še vedno v porastu in ni zaznati, da bi se kmalu umiril. Področje evolucijskih algoritmov se krepi z vedno novimi in boljšimi algoritmi iz dneva v dan. Praktična uporaba le teh se seli v težja in zahtevnejša okolja. Pričakovanja splošne in strokovne javnosti so vse večja. Zadnja družina algoritmov je znana pod imenom hiper-hevristika. Za to skupino algoritmov je značilna sočasna uporaba večjega števila algoritmov pri reševanju enega problema. Cilj je združiti znanja večih algoritmov v eno povezano celoto. Predlagana in razvita je nova vrsta orodja. Razvito orodje omogoča razvoj algoritmov po novih smernicah. Algoritmi razviti po predlaganih usmeritvah so preglednejši, kompaktnejši, poenoteni, prenosljivi, razširljivi. Te odlike lahko pričakujemo od novo nastalih algoritmov v bližnji prihodnosti. Glavni doprinos orodja je neodvisno zaganjanje posameznih delov evolucijskega al- goritma. Obstoječi evolucijski algoritmi so preoblikovani v posamezne enote. Orodje skrbi za vrstni red in trajanje zagona za vsako enoto posebej. S povezovanjem različnih delov, dobljenih iz različnih algoritmov, pridobivamo nove algoritme. Glede na uspešnost algoritma, lahko sklepamo o uspešnosti njegovih enot.
Ključne besede: evolucijsko računanje, evolucijski algoritmi, hiper-hevristika, meta-hevristika, meta-optimizacija, optimizacija
Objavljeno: 14.07.2016; Ogledov: 528; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (2,95 MB)

7.
META-HEVRISTIČNO ISKANJE OPTIMALNE TRGOVALNE STRATEGIJE ZA BORZO BITSTAMP
Gregor Flajs, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo s pomočjo meta-hevristike razvili algoritem, ki je sposoben v polinomskem času poiskati optimalne vrednosti parametrov trgovalnih tehničnih indikatorjev, z namenom, da bi dobili trgovalno strategijo za izmenjavo bitcoinov na borzi Bitstamp, ki bi prinašala pozitiven donos. Predstavili smo kaj je bitcoin in elektronsko borzo Bitstamp. Nato smo na kratko predstavili osnovne pojme tehničnega trgovanja na borzah. V nadaljevanju smo opredelili pojem meta-hevristika in opisali najbolj pogoste metode meta-hevristike in algoritme. Sledi genetski algoritem ki smo ga razvili za iskanje trgovalne strategije. Za konec pa smo še prikazali najboljšo strategijo, ki jo je algoritem našel.
Ključne besede: bitcoin, bitstamp, meta-hevristika, genetski algoritmi, trgovalna strategija
Objavljeno: 27.09.2016; Ogledov: 817; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

8.
Racionalnost in čustva - problem odločanja
Tina Peruš, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu raziskujemo odnos med čustvi in razumom na primeru odločanja. Zgodovinsko gledano je bil odnos med čustvi in razumom vedno aktualna filozofska tema, o čemer priča krajši zgodovinski prikaz pomembnejših idej. Obravnavamo teorije čustev ter opredelimo pojma racionalnost in odločanje. Pokazati želimo, da sta racionalnost in čustvovanje med seboj povezana in prepletena procesa in pri odločanju oba igrata pomembno vlogo – ločevanje na razcepljena pola je tako neupravičeno in prenagljeno. Teorije dvojnega procesiranja govorijo o analitičnem in intuitivnem procesu sklepanja, ki se po svojih značilnostih razlikujeta, med seboj pa se dopolnjujeta, saj so prednosti enega šibke točke drugega. Tako sta v svojih lastnostih komplementarna, saj različne lastnosti obeh sistemov prispevajo k optimalnemu delovanju človeka. Čustva imajo pomembno vlogo pri intuitivnem sklepanju in s tem zavzemajo pomembno mesto v procesu odločanja. Teoretične ugotovitve o povezanosti čustev in razuma podkrepimo z izsledki nevroznanstvenih raziskav. Trdimo, da so čustva zapleten biološki sistem, ki lahko pripravi podlago za podrobnejšo kognitivno oceno. Čustvene pojave opredelimo s teorijo Antonia Damasia in dokazujemo, da imajo čustva pri presojanju v moralnih dilemah hevristično funkcijo. Hevristika je mentalni mehanizem, ki nas brez zavestnega napora vodi do rešitve problema; deluje s pomočjo zamenjave, saj namesto na kompleksen problem hevristika ponudi odgovor na manj zapleten problem. Čustva nosijo pomembne epistemske informacije o vrednostih in to lahko v veliko primerih storijo razmeroma točno. Toda primeri, v katerih je čustveni odziv povsem neupravičen ali neprimeren, dokazujejo, da čustva kot nosilci vrednostnih lastnosti ne bi smela imeti večvredne vloge pri moralnem presojanju. To pomeni, da čeprav prinašajo edinstvene informacije o vrednostih, čustva niso avtomatično najvišja instanca, ko se sprašujemo o tem, ali lahko upravičijo sodbo v moralnih dilemah.
Ključne besede: Čustva, racionalnost, odločanje, hevristika, moralno presojanje
Objavljeno: 15.10.2018; Ogledov: 183; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (719,57 KB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici