| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Pojavljanje in obvladovanje zapletov med hemodializnim zdravljenjem
Marjetka Knafelc, 2022, magistrsko delo

Opis: Uvod: Hemodializno zdravljenje je eno izmed najkompleksnejših načinov nadomestnega zdravljenja. Popolnoma razumljivo je, da pri tem prihaja tudi do različnih zapletov in s tem tudi to do specifičnih ukrepov. Namen zaključnega dela je bil predstaviti akutne, kronične in tehnične zaplete med hemodializo ter s pomočjo raziskave ugotoviti pogostnost in ukrepanje ob zapletih. Metode: V raziskavi je bila uporabljena triangulacija s kombiniranjem dveh raziskovalnih pristopov, tehnik in virov podatkov zaposlenih v zdravstveni negi. V raziskavi je sodelovalo 70 zaposlenih v zdravstveni negi iz 8 dializnih centrov ter 50 pacientov zdravljenih z hemodializo v enem izmed sodelujočih dializnih centrov, katerih parametre smo spremljali v obdobju zadnjih 3 let dializnega zdravljenja. Rezultati: Najpogostejši zapleti med hemodializo so bili hipotonija (M = 2,5; SO = 0,66), mišični krči (M = 2,3; SO = 0,68), arterijska hipertenzija (M = 2,2; SO = 0,75) in glavobol (M = 1,5; SO = 0,58). Ugotovljena je bila razlika med zaposlenimi v zdravstveni negi v ukrepanju med pojavom zapletov med hemodializo glede na stopnjo izobrazbe (x2 = 9,914; p = 0,019). Prav tako obstajajo statistične značilne razlike med zaposlenimi v zdravstveni negi v ukrepanju med pojavom zapletov med hemodializo glede na delovne izkušnje (x2 = 32,637; p < 0,001). Razprava in sklep: Zaposleni v zdravstveni negi na hemodializni enoti si morajo prizadevati za nadaljnje učenje in izobraževanje o zapletih in ukrepih med hemodializo skozi celotno poklicno kariero ter uporabljati in deliti to znanje v praksi, da bi zagotovili najboljšo oskrbo za paciente zdravljene z hemodializo.
Ključne besede: hemodializa, zapleti med hemodializo, obvladovanje zapletov, preprečevanje zapletov med hemodializo, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 12.05.2022; Ogledov: 134; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

2.
Bioimpedanca, arterijska togost in krvni tlak pri hemodializnih bolnikih
Gašper Keber, 2021, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: hemodializa, krvni tlak, arterijska togost, volumska preobremenitev, bioimpedančna spektroskopija
Objavljeno v DKUM: 10.02.2022; Ogledov: 214; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (460,17 KB)

3.
Primerjava kvalitete življenja pacientov zdravljenih s hemodializo in peritonealno dializo
Simona Sternad, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Končna odpoved ledvic vodi do nadomestnega zdravljenja ledvic, kar zagotovo vpliva na z zdravjem povezano kvaliteto življenja teh pacientov. Namen zaključnega dela je bil primerjati in ugotoviti kvaliteto življenja pacientov, ki so na nadomestnem zdravljenju končne ledvične odpovedi. Raziskovalne metode: Za izvedbo raziskave smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Kvaliteto življenja pacientov na nadomestnem zdravljenju ledvic smo ugotavljali z validiranim anketnim vprašalnikom. Raziskava je bila izvedena v dializnem centru v podravski regiji. Sodelovalo je 91 pacientov, zdravljenih s hemodializo, in 14 pacientov, zdravljenih s peritonealno dializo. Dobljeni podatki so bili statistično obdelani s programom IBM SPSS, različica 25.0. Rezultati: Pacienti, zdravljeni s hemodializo, živijo enako kvalitetno kot pacienti, zdravljeni s peritonealno dializo. Raziskava je pokazala, da ni statistično pomembnih razlik pri anketiranih pacientih na nadomestnem zdravljenju ledvic (p > 0,05). Statistično pomembne razlike pa obstajajo pri nadomestnem zdravljenju ledvične bolezni glede na starostno skupino anketiranih pacientov, in sicer smo ugotovili, da se starejša populacija ljudi pogosteje zdravi s hemodializo kot peritonealno dializo (p < 0,001). Razprava in sklep: Z raziskavo smo ugotovili, da pacienti, zdravljeni s hemodializo, živijo enako kvalitetno kot pacienti, ki so zdravljeni s peritonealno dializo. Čeprav v kvaliteti življenja ni razlik, bi bilo paciente smiselno vključiti v različne programe za promocijo zdravja in svetovalne skupine ter jih spodbujati pri aktivnostih za samostojno življenje.
Ključne besede: kvaliteta življenja, akutna ledvična odpoved, kronična ledvična bolezen, hemodializa, peritonealna dializa.
Objavljeno v DKUM: 08.12.2021; Ogledov: 261; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (976,51 KB)

4.
Kakovost življenja hemodializnih pacientov v povezavi z adekvatnostjo dialize in laboratorijskimi parametri
Katja Hrovat, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Hemodializa predstavlja zlati standard zdravljenja pacientov s končno ledvično odpovedjo. Na kakovost življenja hemodializnih pacientov lahko vpliva tudi adekvatnost dializnega zdravljenja in posamezni laboratorijski parametri. Namen zaključnega dela je bil raziskati, kakšna je kakovost življenja hemodializnih pacientov v primerjavi z adekvatnostjo hemodialize in laboratorijskimi parametri. Metode: Izvedena je bila presečno opazovalna raziskava s kvantitativno metodologijo raziskovanja. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom na priložnostnem vzorcu 156 pacientov na hemodializnem zdravljenju. Statistična analiza je bila izvedena s programsko opremo IBM SPSS 23.0 in metodo deskriptivne ter inferenčne statistike. Rezultati: V povprečju imajo hemodializni pacienti dobro kakovost življenja (M = 71,9; SD = 12,1). Statistično značilnih razlik v kakovosti življenja glede na spol nismo ugotovili (U = 237,5; p = 0,735). Prav tako nismo ugotovili statistično značilne povezave med kakovostjo življenja in adekvatnostjo dializnega zdravljenja (rs = –0,147; p = 0,297). Smo pa ugotovili statistično značilno povezavo med kakovostjo življenja in številom let dializnega zdravljenja (rs = –0,313; p = 0,025). Prav tako smo ugotovili statistično značilno povezavo med kakovostjo življenja in ravnjo hemoglobina (rs = –0,372; p = 0,01) ter albuminov (rs = 0,296; p = 0,033). Razprava in sklep: Končna ledvična odpoved vpliva na vsa področja kakovosti življenja hemodializnih pacientov. S socialno podporo in adekvatnim dializnim zdravljenjem pa lahko njihove omejitve zmanjšamo in s tem izboljšamo kakovost življenja.
Ključne besede: hemodializa, kakovost življenja, adekvatnost dialize, laboratorijski parametri
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 298; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (810,16 KB)

5.
Ugotavljanje zožitve arteriovenske fistule s pomočjo neinvazivnih meritev učinkovitosti hemodializnega zdravljenja
Luka Varda, 2020, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: arteriovenska fistula, zoožitev, trmoboza, Kt/V, hemodializa
Objavljeno v DKUM: 27.10.2021; Ogledov: 277; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

6.
7.
Hiperurikemija pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo
Tadej Petreski, 2017, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: sečna kislina, hiperurikemija, kronična ledvična bolezen, hemodializa, dolgoročno preživetje
Objavljeno v DKUM: 23.07.2018; Ogledov: 1542; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (913,92 KB)

8.
Prehranska obravnava dializnih pacientov
Špela Potočnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Uvod: Prehrana igra pomembno vlogo pri končni ledvični odpovedi, saj ledvice ne opravljajo svoje funkcije. Hemodializa opravi nalogo ledvic, vendar morajo pacienti vseeno paziti, kaj zaužijejo, ko niso na hemodializi. Raziskovalna metodologija: Teoretični del je temeljil na deskriptivni metodi dela s pregledom in analizo domače in tuje literature. Raziskava pa je temeljila na kvantitativni metodologiji raziskovanja v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana v Centru za akutno in komplicirano dializo. Podatke smo pridobili z anketnim vprašalnikom, ki smo jih razdelili med 50 pacientov s končno ledvično odpovedjo, ki se zdravijo s hemodializo. Podatke smo obdelali v programih Odprta platforma za klinično prehrano, Microsoft Office Excel 2016 in IBM Statistics 22 ter jih primerjali s Priporočili za prehransko obravnavo pacientov v bolnišnicah in starostnikov v domovih za starejše občane, katerih avtor je Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije. Rezultati: Rezultati so pokazali, da večina pacientov, kar 62 %, ne zadosti dnevnim energijskim potrebam telesa. Dnevno 64 % anketiranih pacientov zaužije premalo beljakovin in s tem tvegajo nastanek energijsko-beljakovinske podhranjenosti. Tretjina vprašanih dnevno zaužije preveliko natrija, prav tako tretjina anketiranih pacientov čez dan zaužije preveliko tekočin. Rezultati raziskave so pokazali tudi, da ne obstajajo statistično pomembne razlike v dnevnem vnosu elektrolitov, kot so kalij (p = 0,169), natrij (p = 0,169) in fosfor (p = 0,673), glede na stopnjo izobrazbe in v dnevnem vnosu tekočine glede na starost (p = 0,670). Sklep: Ugotovili smo, da prehrana predstavlja pomemben del zdravljenja končne ledvične odpovedi. Pacienti bi morali imeli na voljo različne delavnice na temo zdrave prehrane dializnih pacientov, kjer bi spoznavali primerna oziroma neprimerna živila in kako pripravljati obroke hrane. Obravnava pacientov mora biti individualna in prehrana prilagojena pacientovim potrebam, željam in socialno-ekonomskemu statusu.
Ključne besede: končna ledvična odpoved, hemodializa, prehrana, omejitve
Objavljeno v DKUM: 21.12.2017; Ogledov: 1778; Prenosov: 272
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

9.
Cardiovascular mortality and microinflammation in abdominal obese hemodialysis patient
Sebastjan Bevc, Tadej Zorman, Darinka Purg, Robert Ekart, Radovan Hojs, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen: Trebušno maščevje ima pomembne provnetne lastnosti in predstavlja vir različnih vnetnih posrednikov. Z ozirom na dejstvo, da so pri hemodializnih (HD) bolnikih povišane koncentracije nekaterih vnetnih posrednikov, bi lahko imelo trebušno maščevje pomembno vlogo v patogenezi mikrovnetja, ki je dokazano povezano s pospešeno aterosklerozo. Namen naše raziskave je bil določiti vpliv mikrovnetja na srčnožilno umrljivost trebušno debelih HD bolnikov. Metode: V raziskavo smo vključili enainsedemdeset HD bolnikov (povprečna starost 59.3 12.8 let). Izmerili smo jim obseg pasu in trebušno debelost opredelili skladno s priporočili Mednarodnega združenja za sladkorno bolezen (International Diabetes Fede- ration). Določili smo serumske koncentracije lipidov (trigliceridi, HDL in LDL holesterol) in vnetnih posrednikov (interlevkin 6, tumor nekrozni dejavnikalfa, žilnocelična adhezivna molekula1 (VCAM1), medcelična adhezivna molekula1 (ICAM1)). Bolnike smo spremljali od dneva določitve vnetnih posrednikov (november 2003) do njihove smrti oziroma do 10. novembra 2009. Rezultati: Povprečna vrednost obsega pasu je bila za moške 97.6 1 +/- 6.1 cm in 92.2 +/- 15.9 cm za ženske. Trebušno debelost smo ugotovili pri 62 % vključenih bolnikih. S Coxovo regresijsko analizo smo ugotovili, da sta vnetna posrednika VCAM1 (p<0.031) in ICAM1 (p<0.024) napovednika srčnožilne umrljivosti pri trebušno debelih HD bolnikih. Četudi smo v omenjeno analizo vključili starost in ostale znane dejavnike tveganja za razvoj ateroskleroze (arterijska hipertenzija, kajenje, HDL in LDL holesterol, trigliceridi), sta oba vnetna posrednika ostala napovednika srčnožilne umrljivosti. Zaključek: Rezultati naše raziskave potrjujejo povezanost mikrovnetja in srčnožilne umrljivosti pri trebušno debelih HD bolnikih.
Ključne besede: hemodializa, kardiovaskularne bolezni, mikrovnetje, označevalci vnetnega dogajanja, trebušna debelost, umrljivost
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 943; Prenosov: 47
URL Povezava na celotno besedilo

10.
ODLOČITVENI MODEL ZA IZBOR VODILNE MEDICINSKE SESTRE BOLNIŠNIČNEGA ODDELKA
Tadeja Grabner, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: Magistrsko delo obravnava odločitveni model, s katerim si bomo pomagali poiskati primernega vodja bolnišničnega oddelka zdravstvene organizacije. Vsakodnevno se soočamo s pomanjkanjem kadrov, vendar nihče nepomisli, da ima pri vodenju oddelka pomembno vlogo ravno vodilna medicinska sestra. Ta mora imeti sposobnosti dobre organizacije, zato je najti takšno medicinsko sestro, ki ima znanje na vseh področjih od zdravstva do managementa, zelo težko. S slabo vodjo pridejo tudi ostale težave, kot so nemotiviranost ostalih zaposlenih, nestrokovna izvedba zdravstvenih procesov, bolniški staleži, zmanjšana uspešnost samega oddelka. Da bi se izognili tem težavam, moramo poskrbeti za skrbno pripravljene razgovore, ki od nas zahtevajo ogromno časa in priprav. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je prikazano okolje, za katerega smo reševali problem.Gre za Univerzitetni klinični center Ljubljana, podrobneje Oddelek za akutno in komplicirano hemodializo. V empiričnem delu s pomočjo programa Dexi prikažemo proces izbire vodje bolnišničnega oddelka. Rezultate smo kritično analizirali in uredili. Naše ugotovitvesmo predstavili vodji Centra za hemodializo, ki je v tem primeru odločevalec.
Ključne besede: večkriterijski hierarhični odločitveni model, metodologija Dexi, vodilna medicinska sestra, hemodializa.
Objavljeno v DKUM: 26.06.2015; Ogledov: 1230; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici