| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Kazenskopravne dileme samovozečih vozil : magistrsko delo
Laura Aleš, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo pisali o zapletenem vprašanju, kdo nosi kazensko odgovornost v primeru, da je v prometno nesrečo udeleženo samovozeče vozilo. Najprej smo analizirali kaj umetna inteligenca sploh je in nadaljevali z uporabo umetne inteligence v pravu in v samovozečih vozilih. Vsekakor bodo samovozeča vozila prinesla tako veliko prednosti kot tudi nekaj slabosti. Zagotovo bodo največje prednosti to, da samovozeče vozilo nikoli ne bo vozilo pod vplivom alkohola, drog, zdravil, nikoli ne bo utrujeno kot tudi ne zaspano za volanom. Mobilnost bomo lahko omogočili starostnikom, slepim, opitim, bolnim in otrokom. Dejstvo je, da ljudje povzročimo največ prometnih nesreč na cestah. Vsekakor pa ne smemo prezreti tudi to, da ima lahko vsak računalniški sistem napake, zato se bodo nesreče, kljub samovozečim vozilom še vedno zgodile. V slovenski kazenskopravni zakonodaji je lahko le človek storilec kaznivega dejanja. Izjema od tega pravila pa je, da lahko kazensko odgovarja tudi pravna oseba. Z natančno analizo smo analizirali, da po današnji kazenskopravni zakonodaji, umetne entitete kot sta umetna inteligenca in samovozeča vozila, ne morejo biti storilci kaznivega dejanja. Volja in zavedanje sta pomembna člena, da lahko osebi naložimo kazensko odgovornost. Menimo, da umetna inteligenca na trenutni stopnji še nima v oblasti svojih gibov, vedenja in ravnanj. Kazensko pravo ima ukoreninjen sistem kazenske odgovornosti in kdo je lahko storilec kaznivega dejanja. Storilec kaznivega dejanja mora tudi razumeti koncept družbenih pravil in odgovornosti. Slovensko kazensko pravo tudi nima ustreznih sankcij po katerih bi lahko robotom naložila kazenskopravno sankcijo. Roboti na trenutni stopnji zagotovo ne bi razumeli generalne in specialne prevencije. Dandanes lahko na slovenskih cestah že zasledimo 2. in 3. stopnje avtonomnih vozil. Zelo pomembno je, da se vozniki teh avtomobilov zavedajo, da so v primeru prometne nesreče še vedno oni kazensko odgovorni. Zato je zelo pomembno, da pozorno spremljajo vožnjo in prevzamejo nadzor nad vozilom. V prihodnosti se bodo zagotovo tudi na slovenskih cestah pojavila samovozeča vozila 5. stopnje, ki bodo vozila popolnoma neodvisno od človeka. Na tej stopnji je zaželeno, da prevzame proizvajalec avtomobila kazensko odgovornost v primeru prometnih nesreč.
Ključne besede: umetna inteligenca, umetna inteligenca in pravo, samovozeča vozila, kazenska odgovornost samovozečih vozil, vprašanje voljnosti umetne inteligence, kibernetski kriminal, hekerstvo
Objavljeno v DKUM: 21.10.2020; Ogledov: 1024; Prenosov: 281
.pdf Celotno besedilo (776,94 KB)

2.
WikiLeaks teroristična organizacija - da ali ne? : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Luka Livojević, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je prikazan celotne potek afere WikiLeaks, pred in po izdaji tajnih dokumentov. V prvem delu sem napisal nekaj on internetnem terorizmu in tajnih dokumentih za lažje razumevanje diplomske naloge. Kaj je to kibernetski prostor in kako se ga uporablja. V nadaljevanju sem prešel na glavnega akterja zgodbe Juliana Assangeea. Opisal sem njegovo odraščanje in mladost, ki je imelo nanj velik vpliv. Prav zaradi nenehnih selitev v mladosti je bil pripravljen zapustiti mesto, stanovanje, hotel v nekaj minutah. Opisal sem tudi njegov preboj v hekerski svet, ki mu je pomagal pri nastanku spletne strani WikiLeaks. Kmalu je sledil vzpon z nekaj zgodbami o švicarskih bankah, plačanih umorih, odlaganju nevarnih odpadkov in še bi lahko naštevali. Dodatno prepoznavnost so WikiLeaksu dali še iraški in afganistanski vojni dnevniki, ki so govorili o preizkušanju novega orožja ameriške vojske, o oddelkih smrti, ki so jih do takrat Američani ostro zavračali, o pobojih nedolžnih civilistov z strani prestrašenih ameriških in britanskih vojakov, o slabo vodeni vojni, ki ni imela ne repa ne glave, pa vse do tega, da sta Afganistan in Irak še daleč od demokratične samostojne države. Na vrhu svojih moči, ko so bile vse oči uprte v WikiLeaks pa so objavili še diplomatske depeše ameriških veleposlaništev. Vse skupaj zajema kar 250 tisoč internih sporočil z 280 različnih veleposlaništev in konzulatov po vsem svetu. Večina depeš je razkrivala, kar jih je večina že vedela, a kljub temu so bile depeše, ki so razdelile in razburkale javnost. Od tega, da je Hilary Clinton prisluškovala članom OZNa do tega, da Kitajska ne podpira Severne Koreje do te mere kot jo je prej. V zadnjem delu pa sem se osredotočil, na posledice objave depeš tako za WikiLeaks in Juliana Assanaga kot za celoten svet. Te pa bodo kot kaže veliko hujše za ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangeea in domnevnega informatorja Bradlya Manninga, kot za ZDA, ki jim je razkritje v nekaterih pogledih celo pomagalo.
Ključne besede: terorizem, kibernetski prostor, internet, hekerstvo, tajni podatki, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.05.2013; Ogledov: 1408; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (328,20 KB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici