Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

REGULACIJA BANČNIŠTVA V SENCI V EU IN ZDA
Denis Prah, 2015, diplomsko delo

Opis: Mediji so površno označili trg drugorazrednih hipotekarnih posojil kot krivca za nastalo krizo. Bančništvo v senci lahko označimo za epicenter finančne krize. Termin bančništvo v senci se nanaša na institucije brez bančne licence, ki opravljajo podobne funkcije kot banke, a v manj reguliranem okolju. Bančništvo v senci bi morda lahko označili za »igro«, ki se odvija v senci reguliranega tradicionalnega bančništva. Bančništvo v senci je doživelo pravi razcvet tik pred krizo. Banke in druge institucije so kovale ogromne dobičke skozi proces, imenovan listinjenje. Banke tradicionalno refinancirajo posojila z depoziti ali medbančnim izposojanjem, bančništvo v senci pa refinancira vrednostne papirje, zavarovane z raznimi posojili, s kvazi depoziti, kot so deleži skladov denarnega trga. Finančni vzvod je v senčnem bančništvu precej višji kot v tradicionalnem bančništvu, kar povzroča večjo nestabilnost bančnega sistema v senci. Bančništvo v senci je pravzaprav pravi bančni sistem, ki je dovzeten za bančno paniko. Dogodki v začetku avgusta 2007 so bili bančna panika. Začetni »tek« na institucije bančništva v senci se je nato razširil na celoten finančni sektor. Med klasičnim bančništvom in bančništvom v senci je zelo tanka meja. ZDA in EU sta z namenom preprečitve podobne krize sprejeli novo zakonodajo, ki popolnoma reformira finančni sektor. Za primer, ameriški Dodd-Frankov zakon obsega več kot 2000 strani. Na začetku naloge zaradi lažjega razumevanja na kratko predstavljam vzroke, ki so pripeljali do finančne krize. Bistvo naloge pa je opis zakonodaje, sprejete v ZDA in EU. Nalogo zaključujem z oceno, ali so sprejete reforme zadostne za preprečitev podobne krize.
Ključne besede: bančništvo v senci, listinjenje, posli povratne prodaje, izvedeni finančni instrumenti na prostem trgu, hedge skladi, Dodd-Frankov zakon, Direktiva o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov, Uredba o evropski tržni infrastrukturi, Direktiva o trgih finančnih instrumentov II
Objavljeno: 03.07.2015; Ogledov: 1531; Prenosov: 246
Celotno besedilo (1,80 MB)

SODOBNE ALTERNATIVNE NALOŽBE
Jerneja Žagar, 2011, diplomsko delo

Opis: Zaradi nestabilnosti finančnih trgov je potreba po razpršitvi premoženja s strani investitorjev vedno večja. Če želijo biti vlagatelji izpostavljeni čim manjšemu tveganju, je dobro, da premoženje usmerijo v različne naložbene možnosti, med katerimi imajo pomembno vlogo tudi alternativni finančni instrumenti. Skladi hedge so zanimivi predvsem za drznejše investitorje, ki jim tveganje ne predstavlja resnejše ovire in ki jih mogoče izgube ne odvrnejo od nadaljnjega vlaganja. Ti skladi namreč omogočajo doseganje visokih donosov. Uspeh pa seveda ni zagotovljen in možne so tudi velike izgube. Če pride do propada velikega hedge sklada, so lahko posledice katastrofalne. Za primer lahko vzamemo rekordne izgube hedge skladov v letu 2008, ki so zamajale celotno svetovno gospodarstvo. Pomembni akterji na finančnih trgih so tudi ETF skladi, katerih število se po svetu hitro povečuje. Najprej so se pojavili v ZDA, zaradi številnih prednosti pred klasičnimi vzajemnimi skladi pa so hitro postali priljubljeni tudi v Evropi. Gre za košarico vrednostnih papirjev, ki sestavljajo indeks, kateremu ETF sledi. Pri izbiri indeksa pa morajo biti vlagatelji previdni, saj se ti med seboj zelo razlikujejo. REIT nepremičninski skladi so se, prav tako kot prvi dve skupini skladov, najprej pojavili v ZDA in se kmalu zatem razširili še drugam. V Evropi so jih najprej uvedli na Nizozemskem. Gre za podjetja, ki zbrana investicijska sredstva vlagajo v različne vrste nepremičninskih naložb, na primer v stanovanja, poslovne prostore, trgovske centre, skladišča, hotele in podobno. Modeli REIT skladov so bili doslej uspešni v vseh državah, kjer so njihovo ustanovitev omogočili. V Sloveniji na tem področju še vedno precej zaostajamo za tujino. Leta 2005 je sicer Družba za upravljanje Medvešek - Pušnik ustanovila prvi ETF sklad MP-Eurostock.si, skladi hedge in nepremičninski skladi pa po naši zakonodaji vsaj za zdaj še niso predvideni za registracijo.
Ključne besede: hedge skladi, ETF skladi, nepremičninski skladi, finančna kriza
Objavljeno: 31.08.2011; Ogledov: 1748; Prenosov: 172
Celotno besedilo (961,84 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.

Na vrh