1. Hagiografske značilnosti v kratkih pripovednih besedilih Mohorjevih koledarjev druge polovice 19. stoletjaBlanka Bošnjak, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Ena izmed možnih materialnih produkcij hagiografskega diskurza so objave hagiografskih pripovedi v periodičnih publikacijah, tako bo v prispevku med drugim prikazan razvoj in zaton različnih hagiografskih kratkih pripovedi ter drugih oblik besedil s hagiografskimi prvinami v izbranih periodičnih publikacijah druge polovice 19. stoletja. V raziskavo so zajeti letni koledarji Mohorjeve družbe v obdobju med letoma 1861 in 1890. V obravnavanem korpusu Mohorjevih koledarjev so z usihanjem hagiografskih kratkih pripovedi in besedil s hagiografskimi prvinami (npr. poučni zgledi svetniških, bibličnih ali cerkvenih oseb) začele naraščati objave posameznih kratkih biografskih besedil in tudi vedno pogostejših različnih oblik besedil z biografskimi prvinami.
Ključne besede: hagiografija, hagiografske prvine, hagiografska kratka pripoved, svetniške in svetopisemske osebe, Mohorjev koledar, hagiografske zgodbe, kratka biografska besedila
Objavljeno v DKUM: 31.05.2024; Ogledov: 91; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (552,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Hagiografske pripovedi v katoliškem almanahu DrobtiniceKarin Požin, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Namen prispevka je predstaviti hagiografske pripovedi, objavljene v Drobtinicah (1846−1869; 1887–1900), katoliškem almanahu, ki je vzniknil iz prizadevanj Antona Martina Slomška za kulturni, duhovni in slovstveni razvoj slovenskega ljudstva. Kljub časovnemu razponu in pogosti menjavi urednikov so objave hagiografskih pripovedi prisotne v večini letnikov. Najpogosteje so jih objavili kot del predgovorov ali v življenjepisnem razdelku, z njimi pa so beročim približevali razmerje človek–svetnik–Bog, širili njihova kulturna obzorja in jih nagovarjali k prenosu svetniških zgledov v vsakdanje življenje. Medsebojna primerjava izbranih hagiografskih proznih sestavkov razkriva, da se ti v vsebinskih podrobnostih sicer razlikujejo, vendar prav vsi vsebujejo elemente, ki izvirajo iz pripadnosti univerzalnim hagiografskim vrednotam.
Ključne besede: slovenska nabožna književnost, hagiografija, življenjepisi svetnikov, svetniške in svetopisemske osebe, almanahi, hagiografske zgodbe
Objavljeno v DKUM: 31.05.2024; Ogledov: 101; Prenosov: 5
Celotno besedilo (473,85 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Hagiografija kot makrožanrKarin Požin, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek v okviru družbeno-semiotičnega pristopa sydneyjske šole (Martin in Rose 2008) obravnava vprašanje žanrskih značilnosti izbranih krajših opisnih pripovednih hagiografskih besedil, objavljenih v treh osrednjih slovenskih hagiografskih zbirkah 19. stoletja – Shivlenju Svetnikov in Prestavnih Godov (1828–1829) Franca Veritija, Djanju Svetnikov Božjih in razlaganju prestavnih praznikov ali svetkov (1853–1854) Antona Martina Slomška in Življenju svetnikov in svetnic Božjih (1866–1874) Jožefa Rogača in Matije Torkarja. Večstopenjska analiza razkriva makrostrukturno besedilno organiziranost, prepoznava obveznih in neobveznih strukturnih enot, opredelitev kontekstualnih spremenljivk in sistema vrednotenja, pa pritrjuje družbenemu namenu preučevanih hagiografij, ki s popisom življenja svetega posameznika osmišljajo pomen stvarnega in posredujejo krščanska načela, s ciljem ohranjanja in oblikovanja odnosov na širši in ožji družbeni ravni.
Ključne besede: žanrska teorija, sydneyska šola, slovenska hagiografija, 19. st.
Objavljeno v DKUM: 17.05.2024; Ogledov: 109; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,16 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Hagiografija v luči sodobnih raziskav2023, znanstvena monografija Opis: Znanstvena monografija Hagiografija v luči sodobnih raziskav zajema dvajset poglavij z razdelitvijo v štiri sklope, ki na sistematičen teoretski način ali s študijami posameznih primerov zajemajo pojavno nadvse raznoliko hagiografsko produkcijo: prvi sklop poglavij obravnava literarnozgodovinske, naratološke, jezikoslovne in dialektološke poglede na hagiografski diskurz od druge polovice 18. do začetka 20. stoletja na Slovenskem, drugi odpira vprašanja interdisciplinarnih, transdisciplinarnih in kulturoloških konceptov hagiografije, tretji sklop razpira razumevanje hagiografskega diskurza v odnosu do biografskega, zgodovinopisnega, pridižnega, legendarnega in paremiološkega, četrti sklop poglavij v monografiji pa prinaša predstavitev procesa kanonizacije svetnikov, svetnic in kulturnih svetnikov, svetnic skozi čas. Namen monografije je poudariti raznolikost vrstno-zvrstnih, žanrskih, naratoloških perspektiv hagiografskega diskurza, izpostaviti različna metodološka ter konceptualna izhodišča, pri čemer ima pomembno vlogo vključitev prepleta kulturoloških konceptov preučevanja hagiografij in hagiografskih procesov, opredelitev njihovega mesta v evropskem kontekstu vključno z latinsko in bizantinsko hagiografsko srednjeveško ustvarjalnostjo ter izpostavitev pomembne vloge tujejezičnih predlog.
Ključne besede: hagiografija, hagiografski diskurz, svetniki, svetnice, proces kanonizacije, kulturni svetniki in svetnice
Objavljeno v DKUM: 02.10.2023; Ogledov: 440; Prenosov: 51
Celotno besedilo (36,04 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Slovenske pridige knezoškofa Mihaela NapotnikaKarin Požin, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Slovenske pridige knezoškofa Mihaela Napotnika je predstavljeno življenje in delo lavantinskega škofa, pridigarja in nabožnega pisatelja Mihaela Napotnika (1850–1922). Namen magistrskega dela je bil raziskati njegovo slovstveno in pridigarsko dejavnost s posebnim ozirom na njegove slovenske pridige. Osrednji del predstavlja analizo štirih izbranih pridig iz zbirke Spomnite se besed, ki sem vam jih govoril (1902), ki se navezujejo na svetnike in cerkvene osebnosti. Poleg analize zunanje in notranje zgradbe, motivno-tematskih in jezikovno-slogovnih značilnosti, je bilo naše raziskovanje usmerjeno v preučevanje rabe pripovednih prvin in medbesedilnih sredstev. Nadalje smo naredili medsebojno primerjavo analiziranih prvin z Napotnikovim hagiografskim besedilom Sveti Pavel, apostol sveta in učitelj narodov (1892). Ugotovili smo, da sta obe obravnavani zvrsti pripovedno in medbesedilno pestri. Med medbesedilnimi sredstvi prevladujejo svetopisemski citati in njihovi povzetki ter pripovedno razviti zgledi, ki jih je pridigar tvoril s pomočjo svetopisemskih, biografskih in zgodovinskih pripovedi. Pogosto se je posluževal tudi aluzij in alegoričnih razlag, s katerimi je bralcu na slikovit način približal moralna in pomenska sporočila svojih nabožnih besedil.
Ključne besede: literarna zgodovina, slovenska nabožna književnost, pridiga, hagiografija, pripovedne prvine, medbesedilna sredstva, Mihael Napotnik.
Objavljeno v DKUM: 09.10.2018; Ogledov: 1523; Prenosov: 235
Celotno besedilo (1,13 MB) |
