SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 36 / 36
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
31.
Prenova razvalin gradu Lindek
David Obrovnik, 2017, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Projektna naloga analizira in vrednoti trenutno stanje razvalin gradu Lindek v občini Vojnik. Na osnovi izdelane raziskave je nastal predlog za celovito prenovo gradu, ki temelji na upoštevanju njegovega kulturnozgodovinskega pomena in z dodajanjem novih funkcij skuša njegov pomen še povečati. Prenova skuša prezentirati ostaline in jih zavarovati pred nadaljnjim propadanjem. Delo je sestavljeno iz analitičnega dela, v katerem so predstavljene poglobljene analize ter projektnega dela z predlogom celovite prenove.
Ključne besede: arhitektura, prenova, grad, razvaline, Lindek, Lindeckh
Objavljeno: 29.08.2017; Ogledov: 403; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (64,24 MB)

32.
Ureditev območja nekdanje rezidence v Gornjem Gradu
Doroteja Mazej, 2017, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Projektna naloga obravnava ureditev območja med vojno porušene gornjegrajske škofovske rezidence. Prvi del naloge zajema zgodovino rezidence in njen razvoj skozi čas, pomen rezidence za Gornji Grad in širše območje, analizo tlorisne zasnove in analizo oblik. V drugem delu so predstavljeni referenčni primeri revitalizacij in predstavljena rešitev za oživitev gornjegrajske rezidence.
Ključne besede: arhitektura, benediktinski samostan, škofovska rezidenca, Gornji Grad
Objavljeno: 04.09.2017; Ogledov: 303; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (68,96 MB)

33.
REVITALIZACIJA GRADU RIFNIK PRI ŠENTJURJU
Katarina Žnidarec, 2017, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Projektna naloga analizira in vrednoti trenutno stanje gradu Rifnik v občini Šentjur. Na osnovi poglobljene analize in izdelane raziskave je nastal predlog za celovito revitalizacijo gradu, ki temelji na prizadevanju za korektno interpretacijo kulturnozgodovinskega pomena in na čim bolj učinkoviti povezavi starih ostankov ruševin gradu z novimi deli.
Ključne besede: arhitektura, revitalizacija, grad, Rifnik, Šentjur
Objavljeno: 20.09.2017; Ogledov: 276; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (20,75 MB)

34.
Slovenska Bistrica z okolico v 18. stoletju
Nina Levart, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja strnjen prikaz dogajanja v mojem domačem kraju – mestu Slovenski Bistrici – in v bližnji okolici v času zgodnjega novega veka, s poudarkom na 18. stoletju. Razvoj mesta je umeščen v obdobje od njegovega nastanka v poznem srednjem veku vse do baročnega razcveta v terezijanskem obdobju. Poleg opisa pomembnejših dogodkov, ki so zaznamovali življenja tedanjih Slovenjebistričanov, magistrsko delo zajema tudi obrazložitev funkcioniranja mestne uprave, odnosa mesta do lastnika – deželnega kneza in do deželnih oblasti, vpliva mestne lege na gospodarski razvoj, poteka mestne urbanizacije, prikaz osnovnih demografskih podatkov, opis baročne kulturne dediščine ter predstavitev položaja cerkvenih ustanov, zemljiškega gospostva Bistriški grad, razvojnih faz gradu in vloge njegovih lastnikov. Obdobju vladanja Marije Terezije (1740–1780) je namenjeno posebno poglavje, saj so njene za tisti čas sila radikalne reforme močno spremenile družbeno in naravno podobo takratnih slovenskih dežel. Monarhijo je celovito reorganizirala in modernizirala po zgledu razsvetljenskih načel. V okviru davčno-upravnih reform je izdala odlok o popisu imetnikov hiš po posameznih območjih. Za področje Slovenske Bistrice je bilo leta 1754 izvedenih pet popisov: popis imetnikov hiš, zavezanih davku mesta Slovenska Bistrica, popis imetnikov hiš, podložnih tukajšnjim cerkvenim ustanovam (mestni Župniji sv. Jerneja, združenim beneficijem minoritov v njihovem samostanu v Slovenski Bistrici in beneficiju sv. Ane) ter gospoščini Bistriški grad. V magistrsko delo so vključeni v transkriptivni obliki – iz gotice so prečrkovani v latinico. Analiza omenjenih virov prikaže njihovo pomembnost, saj vsebujejo veliko podatkov, ki zgodovinarju omogočajo spoznati tedanje gospodarske in socialne razmere v mestu in njegovi bližnji okolici.
Ključne besede: mesto Slovenska Bistrica, slovenjebistriške cerkvene ustanove, zemljiško gospostvo Bistriški grad, rodbina Attems, 18. stoletje, Marija Terezija, popis imetnikov hiš 1754, transkripcija.
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 114; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

35.
Celovita prenova gradu Velika Nedelja
Maruša Korpič Lesjak, 2018, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Projektna naloga obravnava revitalizacijo oziroma prenovo velikonedeljskega gradu, ki je eden vidnejših kulturnozgodovinskih objektov na območju Občine Ormož. Namen diplomskega dela je izdelati in predstaviti model obnove gradu in vpliv tega na okolje. Naloga je sestavljena iz dveh delov: iz analitičnega, kjer sta predstavljeia zgodovina in arhitekturna analiza gradu, ter iz projektnega dela, kjer so prikazani posegi in predlogi za njegovo prenovo ter ureditev okolice. Z denacionalizacijo v 90. letih je grad Velika Nedelja prišel v last in upravljanje križniškega reda. V njem so stanovanja, del gradu pa se uporablja za muzejsko dejavnost. V prvi polovici 18. stoletja so grad baročno predelali in danes spada med enega izmed redkih, dobro ohranjenih zgodnjebaročnih zgradb pri nas. Od takrat tudi izvira sedanja podoba Velike Nedelje, štiritraktne dvonadstropne zasnove z okroglimi ogelnimi stolpi. Je izredno zanimivo zasnovan in očara predvsem z notranjim dvoriščem, grajsko kapelo in s stopniščem ter s svojo lego, ki nudi dober razgled na njegovo okolico. K prenovi gradu sem pristopila celostno in z željo po ohranitvi značilnih elementov grajske arhitekture. Zaradi večjih možnosti trženja kapacitet sem ga preuredila v rokodelski center, ki vključuje muzejski del z razstavišči in poslovne prostore, rokodelske delavnice, trgovino, kavarno, prostor za družabne in poslovne dogodke. Ureditev okolice gradu vključuje vzpostavitev obrambnega jarka, dvižnega mostu ter ureditev pobočja gradu. Pri revitalizaciji sem upoštevala potrebe muzejske stroke in zahteve križniškega reda kot lastnika gradu ter jih smiselno vključila v zasnovo objekta. S tem ne bi dosegla samo obnove gradu ter mu dala novo funkcijo, temveč vplivala tudi na širšo območje in ljudi, ki bivajo v tej lokalni skupnosti.
Ključne besede: grad, Velika Nedelja, prenova, obnova, revitalizacija, križniški red, rokodelci, center, arhitektura
Objavljeno: 13.09.2018; Ogledov: 179; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (19,60 MB)

36.
PRENOVA GRADU V BELTINCIH
Anja Cigut, 2019, diplomsko delo

Opis: Projektna naloga obravnava prenovo gradu v Beltincih. Namen projektne naloge je predlagati ponovno gradnjo nekdanje podobe beltinskega gradu. Predlog ponovne, gradnja manjkajočega dela bo sedanjemu gradu dala celovito podobo. Projektno delo sestavlja analitični in projektni del. Analitični del obravnava zgodovinsko in arhitekturno analizo. Grad je že delno obnovljen. V obnovljeni del je že vnesena programska ureditev. Na podlagi tega smo si v projektni nalogi zadali cilj, da s ponovno gradnjo vrnemo objektu prvotno podobo in v novi del vnesemo program, ki bo omogočil preporod samemu kraju. Nov program se bo dopolnjeval s programom ostalega dela gradu. Na podlagi analiz in obstoječega programa se bo v grad namestil nov koncept hotela.
Ključne besede: arhitektura, prenova, grad, Beltinci, hotel
Objavljeno: 28.06.2019; Ogledov: 28; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (17,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici