SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 36
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
11.
POMEN IN VLOGA SREDNJEVEŠKIH GRADOV V SPODNJI SAVINJSKI DOLINI
Katja Ožek, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljeni srednjeveški gradovi v Spodnji Savinjski dolini ter družine, ki so na njih bivale oziroma jih imele v lasti. V prvem delu smo s proučevanjem virov in literature prišli do ugotovitve stanja gradov v srednjem veku, njihove strateške vloge, odnosov med plemiškimi družinami, političnimi ambicijami ter vzponi in propadi posameznih družin na področju Spodnje Savinjske doline. Na terenu pa smo spoznali dejansko stanje gradov v današnjem času in to s fotografijami tudi dokumentirali. Ugotovili smo, da se je začela mreža gradov gostiti v 12. in 13. stoletju na račun ministerialnih gradov. Pri gradnji je bila zelo pomembna izbira lokacije, ki je zagotavljala varnost. Zlasti pri najstarejših gradovih opažamo, da so bili postavljeni na prepadnih stenah, vrhovih hribov s strmimi pobočji, predvsem pa tam, kjer je bil dostop zelo težaven. Velikost gradov pa je bila vedno odvisna od položaja grajskega gospoda. Pri nastajanju gradov sta bila odločilna deželno-obrambni in gospodarsko-strateški pomen. Želja plemstva je bila širiti svoje ozemlje in oblast. Nekaterim se je to uresničilo s političnimi kupčijami, porokami ali pa boji. V Spodnji Savinjski dolini je prevladovala mešana družba različnih gospodov in njihovih družin. Zaradi strateške pomembnosti omenjenega ozemlja je prihajalo v 14. stoletju do boja za prevlado med različnimi dinastijami in gospodi. To se je kazalo v vojni za vovbrško dediščino kot alodifikacijo žovneških in cerkvenih gospostev s strani deželnega kneza od leta 1308 naprej ter fajdami med Ptujskimi in Celjskimi. Največ gradov so z dedovanjem in širitvijo posesti pridobili gospodje Žovneški, kasnejši grofje Celjski. Nobena druga srednjeveška rodbina vse do prevlade Habsburžanov okrog leta 1500 ni neposredno obvladovala tako velikega ozemlja današnje Slovenije kot grofje Celjski. V diplomski nalogi je opisan tudi vzpon, moč ter propad Celjskih, ki je bil povezan s smrtjo zadnjega Celjana Ulrika II. leta 1456. Tedaj je ogromna posest prešla v roke Habsburžanov, ti pa se za gradove niso zanimali, zato so začeli propadati. Danes so od nekaterih ostale le ruševine, redki izmed njih pa dobivajo novo podobo.
Ključne besede: grad, plemiči, ministeriali, gospodje Žovneški, grofje Celjski.
Objavljeno: 12.06.2014; Ogledov: 1608; Prenosov: 280
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

12.
PREZENTACIJA RAZVALIN GRADU NA PIRAMIDI V MARIBORU
Pina Šegula Seršen, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo podaja predlog za ohranitev ostalin razvalin gradu na Piramidi v Mariboru. V njem načrtujemo ureditev arheološkega območja Piramida ter problematiko prezentiranja izkopanin v povezavi z umestitvijo novih kulturnih in izobraževalnih funkcij. Diplomsko delo je sestavljeno iz analitičnega in projektnega dela. V prvem delu so raziskani arhitekturni, zgodovinski in kulturnovarstveni aspekti, na podlagi katerih je razvit idejni projekt, opisan v drugem delu naloge.
Ključne besede: arhitektura, grad Piramida, Gornji grad Maribor, Marburg
Objavljeno: 29.09.2014; Ogledov: 1062; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (58,60 MB)

13.
ČAROVNIŠKI PROCESI NA GRADU HRASTOVEC V LETIH 1661–1685
Manja Vuzem, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Čarovniški procesi na gradu Hrastovec v letih 1661–1685 so obravnavani čarovniški procesi na gradu Hrastovec na podlagi še neobjavljenih virov. Predstavljena je zgodovina gradu in gospostva Hrastovec s pripadajočim deželskim sodiščem. Opisano je, zakaj in kako je prišlo do t. i. čarovniških procesov v Evropi in slovenskih deželah ter v kakšnem obsegu so se procesi izvajali na gradu Hrastovec. Z orisom kazensko-pregonske zakonodaje je predstavljen potek čarovniškega procesa od ovadbe do končne sodbe. V osrednjem delu diplomske naloge so predstavljeni čarovniški procesi, ki so potekali pred deželskim sodiščem na gradu Hrastovec. Transliterirani in prevedeni so še neobjavljeni viri, ki govorijo o procesih na Hrastovcu med leti 1661 in 1685. Gre za zapisnike s procesov proti Magdaleni Ferk in Simonu Kupčiču, za izjavo Jurija Vokinca in stroškovnik procesa proti Marjeti Augustiner.
Ključne besede: čarovništvo, čarovniški procesi, grad Hrastovec, deželsko sodišče, 17. stoletje, Volk Lovrenc Lampertič
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 1621; Prenosov: 467
.pdf Celotno besedilo (8,68 MB)

14.
REHABILITACIJSKI CENTER V GRADU VILTUŠ
Sašo Žolek, 2015, magistrsko delo

Opis: Slednje magistrsko delo obravnava umestitev programa rehabilitacijskega centra v obstoječo strukturo gradu Viltuš. Pristop k projektu je izbran v skladu s programom - Rehabilitacijski center; to ni instant arhitektura, ni visokotehnološke izdelave, ni nikoli gotova, je spontana in predstavlja popolnjevanje nečesa obstoječega. Želja naloge je, da se prostor ponovno oživi in sicer z novo vsebino znotraj obstoječe strukture. Predstavljen program dodatno bogati kulturo kraja ter rešuje problematiko historičnih stavbnih struktur, katere dandanes nimajo ustreznega programa. Programska zasnova preprečuje introvertiranost programa in teži k povezovanju programa z okoliškim prostori ter na ta način del stavbe povrne kraju. Oblikovna podoba gradu in parka podaja območju prepoznavno identiteto, ki je prenesena tudi na vzhodno ploščad. Navdih za ureditev vzhodne ploščadi in mostiča izhaja iz obstoječe grajene strukture in zgodovinske značilnosti gradnje že porušene stavbe. Na območju obdelave se ohrani fizična in vizualna povezava med odprtimi urejenimi prostori. Magistrsko delo je zaključeno kot celota z urbanistično – arhitekturno zasnovo prenove programa gradu Viltuš, v Rehabilitacijski center v Gradu Viltuš.
Ključne besede: Grad Viltuš, Oranžerija, Mostič, rehabilitacijski center, obnova, arhitektura
Objavljeno: 23.03.2015; Ogledov: 840; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (49,54 MB)

15.
KMETIJSTVO KOT RAZVOJNA MOŽNOST OBČINE GRAD
Jernej Rumež, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Kmetijstvo je bilo in je še vedno ena izmed najpomembnejših panog, saj omogoča posamezniku preživetje. Skozi čas je ta panoga doživela izjemen napredek. Spomnimo se, kako pomembno je bilo odkritje Amerike, saj so v Evropo prišle poljščine, ki so ljudi nahranile in pregnale lakoto. Ljudje so si z različnimi iznajdbami lajšali delo in kmetovanje je postajalo vedno hitrejše in donosnejše. Gre za eno izmed panog, ki je v kratkem času dosegla zelo velik napredek. Še pred nekaj leti je skoraj vsaka hiša na vasi imela živino, ljudje so obdelovali zemljo, kljub temu, da so bili redno zaposleni. Te pridelke so porabili, če pa so jih pridelali več, so jih prodali in še zaslužili. Kmetije so bile skromne, tudi mehanizacije ni bilo v izobilju, tako, da so si kmetje priskočili na pomoč in nesebično opravili potrebno delo. Takšne kmetije so se skozi čas začele opuščati, saj je začela prevladovati logika, da se to »ne izplača« in je bolje, da pridelke oz. izdelke kupimo v trgovini. V diplomskem delu želimo predstaviti kmetijstvo kot razvojno možnost občine Grad. Občina Grad leži na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije. Na območju občine je kmetijstvo še vedno ena izmed najbolj pomembnih gospodarskih dejavnosti, na katero se vežejo tudi dopolnilne dejavnosti, katere bi lahko bile bolj razširjene, inovativnejše in s tem finančno bolj donosne. Moramo se zavedati, da so dopolnilne dejavnosti tiste, s katerimi bi lahko razširili ekonomsko bazo in dvignili kazalce gospodarske razvitosti v občini Grad. Poudarek bomo namenili različnih oblikah kmetijstva, s katerimi bi želeli doseči cilje, ki smo si jih zastavili.
Ključne besede: - kmetijstvo, - razvoj kmetijstva, - gospodarska dejavnost, - tradicionalno kmetijstvo, - moderno kmetijstvo, - občina Grad.
Objavljeno: 26.06.2015; Ogledov: 410; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (930,95 KB)

16.
Predlog za prenovo dela obzidja gradu Vurberk
Laura Bauman, 2016, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Diplomsko delo obravnava del obzidja z dvema stolpoma gradu Vurberk, v občini Duplek. V diplomskem delu je obravnavana problematika propadanja nekdanjega volumna gradu ter predlog za prenovo dela obzidja in severnega stolpa gradu. Namen dela je ponuditi kvalitetne rešitve, ki bodo prispevale k povrnitvi dela nekdanjega volumna in obuditi namembnost zdaj zapuščenega in prezrtega dela obzidja. Delo je sestavljeno iz analitičnega dela, v katerem je zajet zgodovinski kontekst, ter projektnega dela, predloga za prenovo in referenčnih primerov.
Ključne besede: arhitektura, prenova, obzidje, grad, Vurberk
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 425; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (24,37 MB)

17.
PRIREDITVENO SREDIŠČE NA GRADU VURBERK
Peter Ditrih, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja idejno zasnovo novega prireditvenega središča, ki se umešča na prostor nekdanjega gradu Vurberk. Ta se trenutno kaže v svoji okrnjeni podobi, saj se predstavlja kot grad brez volumna gradu. Pred zasnovo novega središča se je proučila zgodovina objekta, čemur je sledila analiza obstoječega stanja in konzervatorskih smernic za prenovo območja gradu. Po proučevanju slednjih in zgodovinskega stanja se je formirala oblika volumna novega avditorija, ki spoštuje historične danosti lokacije. Torej objekt črpa iz zgodovine, saj nam sam objekt ne more povrniti zgodovine in historičnega stanja. Tako kot vsaka gradnja je tudi ta odraz časa v katerem ustvarjamo. Prav zato se na spoštljiv odnos prikaže dialog med historičnim in novim, kar je osrednja naloga projekta.
Ključne besede: arhitektura, prireditveno središče, letni avditorij, grad Vurberk, revitalizacija
Objavljeno: 09.03.2016; Ogledov: 830; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (34,83 MB)

18.
PREBIVALSTVO ŽUPNIJE MARIJINEGA VNEBOVZETJA GORNJA LENDAVA MED LETI 1931 IN 1941 NA PODLAGI CERKVENIH MATIČNIH KNJIG
Danijela Krpič, 2015, diplomsko delo

Opis: Župnija Marijinega Vnebovzetja Gornja Lendava je pražupnija. Skozi zgodovino je poleg župnije imel pomembno vlogo gornjelendavski grad, kjer so gospodovale madžarske rodbine s svojimi posestmi na ozemlju Goričkega in Ravenskega. Tu stoji cerkev Marijinega Vnebovzetja, eden najlepših gotskih spomenikov v Pomurju z romansko zasnovo. Župnija je konec 14. stoletja obsegala 24 naselij, ki so se sčasoma odcepila v novonastale župnije. Leta 1921 je župnija obsegala dvanajst naselij, od župnije so se leta 1939 odcepile štiri vasi. Leta 1952 se je naselje Gornja Lendava preimenovalo v Grad, prav tako pa župnija, ki danes obsega osem vasi. V župniji so se leta 1738 začele voditi cerkvene matične knjige, v katere so vpisovali rojstva, poroke in smrti. Ti podatki nam razkrivajo demografsko sliko prebivalcev župnije. V nalogi sem na podlagi cerkvenih matičnih knjig analizirala rojstva, poroke in smrti v župniji med leti 1931 in 1941. Župnija je obsegala dvanajst vasi: Gornja Lendava, Vidonci, Otovci, Kovačevci, Radovci, Kruplivnik, Motovilci, Vadarci, Kuzma, Matjaševci, Trdkova in Dolič. Iz rojstne in krstne knjige sem dobila podatke o številu rojstev, spolu novorojencev, številu nezakonskih otrok, mrtvorojenih in dvojčkov. Prav tako nam podatki razkrijejo prisotnost babice pri porodu, poimenovanja otrok in potek krsta. Iz poročne knjige sem analizirala število porok po mesecih, starost nevest in ženinov ter kraj bivanja. V mrliški knjigi sem analizirala število umrlih, njihovo starost ter vzrok smrti. V letih od 1931 do 1941 se je v župniji rodilo 1.386 otrok, umrlo pa je 793 ljudi. V tem obdobju so bile 404 poroke. Iz cerkvenih matičnih knjig dobimo vpogled v kulturo in običaje ljudi, prav tako pa dobimo vpogled v delo župnijskih uradov, ki so z vpisom podatkov ohranili pomembne podatke o življenju tukajšnjih ljudi.
Ključne besede: Gornja Lendava, Grad, župnija, cerkev Marije Vnebovzete, prebivalstvo, cerkvene matične knjige, rojstvo, krst, poroka, smrt, 1931, 1941
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 544; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)

19.
20.
Prenova grajske pristave pri Gradu na Goričkem
Peter Klement, 2015, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Grajska pristava je del zgodovinskega vaškega jedra, imenovanega po zaselku Gornji Grad, ki ga še tvorijo park z grajskim poslopjem in sosednje hiše. Namen projektne naloge je pripraviti predlog obnove grajske pristave, upoštevajoč širši pomen in pridobitev za okolico. Z uvedbo nove namembnosti, s pravilno izbiro prenove in z oblikovanim potrebnim dodatkom osnovni stavbi bo ustvarjeno okolje, ki bo povezalo delno že obnovljeni sosednji grad s parkom kot tudi stavbe v zaselku Gornji Grad. Stavba z okolico bo tako oživljena po nekdanji podobi.
Ključne besede: Grad na Goričkem, pristava, grad, Goričko, prenova, dediščina, zgodovisko jedro, center šolskih in obšolskih dejavnosti
Objavljeno: 17.08.2015; Ogledov: 944; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (103,58 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici