| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Gozdna pedagogika v Vrtcu Navihanček pri OŠ Središče ob Dravi - študija primera
Valentina Janžekovič, 2020, diplomsko delo

Opis: Težnja ljudi k vračanju v naravo je vedno večja. Posledično je tudi v vzgojno-izobraževalnih ustanovah vse več zanimanja za izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa v sožitju z naravo. Prav to nam ponuja oziroma omogoča gozdna pedagogika. V diplomski nalogi, ki je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela, smo s pomočjo študije primera raziskali prisotnost gozdne pedagogike v javnem vrtcu. Opredelili smo koncept gozdne pedagogike, značilnosti aktivnega in izkustvenega učenja ter vlogo odraslega pri omenjenem konceptu. Empirični del zajema raziskavo, v kateri smo s študijo primera raziskali in predstavili prisotnost koncepta gozdne pedagogike v javnem vrtcu. Zanimali so nas zlasti poznavanje koncepta gozdne pedagogike med strokovnimi delavci vrtca, izvajanje dejavnosti s področja gozdne pedagogike, pomen vlog otrok in odraslih pri teh dejavnostih ter omejitve in ovire pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti z omenjenega področja.
Ključne besede: aktivno učenje, gozdna pedagogika, izkustveno učenje, javni vrtec, predšolska vzgoja
Objavljeno: 08.09.2020; Ogledov: 363; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (1011,56 KB)

2.
Razvoj koncepta prepoznavanja različnih vrst dreves pri osnovnošolcih skozi razvoj modela gozdne učne poti
Neža Kavčič, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je bil glavni namen ugotoviti, kako dobro osnovnošolci poznajo različne vrste dreves in na podlagi ugotovitev sestaviti model gozdne učne poti po mestnem parku v Mariboru. Naloga je sestavljena iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. Teoretični del je razdeljen na štiri sklope. V didaktičnem sklopu so predstavljeni splošni cilji in vsebine predmeta naravoslovje in tehnika ter naravoslovje. V psihološkem sklopu je podrobneje opredeljen razvoj otroka v srednjem otroštvu. Naravoslovni sklop opredeljuje glavno tematiko magistrske naloge, drevesa. V zadnjem sklopu sta predstavljena mesto Maribor in Osnovna šola Bojana Ilicha, Maribor. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati in analiza raziskave, v kateri so sodelovali učenci četrtega in šestega razreda Osnovne šole Bojana Ilicha, Maribor. Z raziskavo je ugotovljeno, kako dobro otroci prepoznavajo in ločujejo različne vrste dreves in kako poznajo bližnji šolski okoliš. Rezultati kažejo, da znanje učencev ni preveč dobro. Imeli so težave s skiciranjem listov dreves, prav tako z ugotavljanjem, kateri plod pripada določenemu drevesu. Več znanja so pokazali pri naštevanju čim več drevesnih vrst. Šolski okoliš so dobro poznali, saj so v veliki večini napisali, da je v bližini šole park, v katerem je veliko različnih drevesnih vrst. Na podlagi slabših rezultatov o znanju anketiranih učencev o drevesih v empiričnem delu je v praktičnem predstavljen model gozdne učne poti, ki ga učitelji lahko pripravijo za učence. Ti bodo na koncu znali bolje prepoznavati in ločevati različne drevesne vrste.
Ključne besede: osnovna šola, gozdna učna pot, naravoslovje, Maribor
Objavljeno: 09.03.2020; Ogledov: 404; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (4,75 MB)

3.
Medpredmetno povezovanje in sodelovalno učenje skozi aktivnosti gozdne pedagogike
Tina Žvegler, 2019, magistrsko delo

Opis: Realne in neposredne izkušnje, ki jih učenci z lastno aktivnostjo pridobivajo v naravi, so nujno potrebne za njihov celostni razvoj in razumevanje okolja, v katerem živijo. V magistrski nalogi smo zato v teoretičnem delu raziskovali vlogo gozdne pedagogike, gozdnega pedagoga ter gozda kot vzgojno-izobraževalnega prostora v učnem procesu. Analizirali in predstavili smo priporočene dejavnosti za spoznavanje gozda iz priročnikov in delovnih zvezkov različnih založb za predmet Spoznavanje okolja. V praktičnem delu smo načrtovali konkretne učne aktivnosti v gozdu, za učence 1., 2., in 3. razreda osnovne šole. Dejavnosti so ciljno usmerjene, pri izvajanju pa se povezujejo cilji različnih predmetnih področjih. V ospredju so aktivna vloga posameznika ter sodelovalne in socialne veščine, kot so medsebojna pomoč, strpnost, komunikacija in sodelovanje učencev, saj učenci dejavnosti izvajajo v skupinah. Cilj magistrskega dela je učiteljem predstaviti in ponuditi konkreten nabor idej za smiselno poučevanje, izvajanje aktivnosti in uresničevanje ciljev iz učnega načrta v gozdu, pri čemer učenci z lastnim raziskovanjem, sodelovanjem s sošolci, igro, pristnim stikom z okoljem in realnimi izkušnjami pridobivajo in nadgrajujejo svoje znanje, se ob tem zabavajo in oblikujejo pozitiven odnos do narave.
Ključne besede: gozd, gozdna pedagogika, gozdni pedagog, sodelovalno učenje, medpredmetno povezovanje
Objavljeno: 29.08.2019; Ogledov: 645; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (4,48 MB)

4.
Gozdna pedagogika – primer dobre prakse v 3. razredu 2. osnovne šole Slovenska Bistrica
Klavdija Černelič, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga Gozdna pedagogika – primer dobre prakse v 3. razredu 2. osnovne šole Slovenska Bistrica je sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela. Vsak od njiju je zaključena celota, se pa med seboj dopolnjujeta in nadgrajujeta. Teoretični del sestavljajo štirje sklopi, ki utemeljujejo in pojasnjujejo raziskovalni problem – učno uro gozdne pedagogike. V pedagoškem sklopu sta tako podrobneje opredeljeni gozdna pedagogika ter njena povezava z učnim načrtom za pouk spoznavanja okolja. V psihološkem sklopu so predstavljene značilnosti osemletnikov, opisuje pa njihov telesni, spoznavni, čustveno-osebnostni in socialni razvoj. V tretjem sklopu je predstavljen gozd kot življenjski prostor. Sklop obravnava drevo kot osnovni gradnik gozda, opisuje pomen gozda in njegovo vlogo ter poudarja njegovo slojevitost. Posebej je opisan gozd Črnec, v katerem je potekal praktični del magistrske naloge. Gozd Črnec leži na področju Slovenske Bistrice, zato je področje opisano v geografskem sklopu, v katerem je podrobneje predstavljena 2. osnovna šola Slovenska Bistrica in 3. b razred (ta je predstavljal vzorec v praktičnem delu naloge). V praktičnem delu magistrske naloge je predstavljena podrobna učna priprava. Ta del vsebuje tudi opis poteka dela in evalvacijo učne ure gozdne pedagogike v tretjem razredu osnovne šole. Prinaša ugotovitev, da ima učitelj pri načrtovanju in pripravi učne ure gozdne pedagogike zahtevno nalogo, ki mu lahko vzame veliko časa, vendar so zato učenci pri takih urah miselno in telesno bolj aktivni, imajo več svobode pri gibanju, več motivacije, so ustvarjalni, samoiniciativni in imajo veliko željo po raziskovanju. Neposredni stik z naravo jim omogoča pozitivno izkušnjo, povečuje pa tudi njihovo skrb za okolje in njegovo ohranjenost.
Ključne besede: gozdna pedagogika, gozd Črnec, spoznavanje okolja, tretji razred
Objavljeno: 12.03.2019; Ogledov: 861; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (6,65 MB)

5.
Gozdna pedagogika - primer projektnega dela v vrtcu Tezno Maribor
Sergeja Gabor, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Gozdna pedagogika – primer projektnega dela v vrtcu Tezno Maribor sestavljata dve zaokroženi celoti, ki se med seboj dopolnjujeta in dograjujeta – teoretični in praktični del. V teoretičnem delu so podrobneje opredeljena teoretična ozadja, ki so potrebna za organizacijo, izvedbo in evalvacijo praktičnega dela naloge. Tako je opisan pouk izven učilnice (in v skladu z njim izkustveno učenje, projektno delo ter gozdna pedagogika), psiho-fizične lastnosti predšolskih otrok starih 3–5 let (ki so predstavljali vzorec našega dela) ter gozd Stražun, kjer je potekal praktični del naloge. V praktičnem delu diplomske naloge so podane natančne učne priprave, opisan je potek dela in evalvacija le-tega. Vse našteto temelji na vseh sodobnih teoretičnih spoznanjih izkustvenega učenja in zgodnjega naravoslovja. Ugotovljeno je, da je tak način dela naporen za vzgojitelja, vendar je za otroke mnogo bolj primeren in učinkovit
Ključne besede: projektno delo, izkustveno učenje, gozdna pedagogika, vrtec, 3– 5 let stari otroci.
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 1058; Prenosov: 269
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

6.
GOZDNA PEDAGOGIKA SKOZI OČI UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA
Mojca Sumrak, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Gozdna pedagogika skozi oči učiteljev razrednega pouka sestavljata dve zaključeni celoti, ki se med seboj dopolnjujeta in nadgrajujeta: teoretična in empirična. V teoretičnem delu predstavljamo izkustveno učenje, gozd kot življenjski prostor in učilnico ter vpliv gozda na posamezna področja otrokovega razvoja. V poglavju Gozdna pedagogika je predstavljen njen idejni izvor, pojavljanje v Sloveniji in njena uporaba. V empiričnem delu so predstavljeni izsledki raziskave vezani na:  poznavanje termina gozdna pedagogika,  njeno načrtovanje in izvajanje,  razloge za (ne)izvajanje le te. Ugotovili smo, da je gozdna pedagogika med intervjuvanimi učitelji dobro poznana; da se učitelji kljub kompetentnosti odločajo za sodelovanje z zunanjim izvajalcem; da učni načrt s svojimi vsebinami močno vpliva na odločitev za odhod v gozd ter da večina intervjuvanih učiteljev načrtuje več kot tri obiske gozda letno.
Ključne besede: gozdna pedagogika, prvo in drugo triletje, spoznavanje okolja, načrtovanje in izvajane
Objavljeno: 18.08.2016; Ogledov: 1830; Prenosov: 284
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

7.
NARAVOSLOVNE DEJAVNOSTI OB BUKOVNIŠKEM JEZERU
Sanja Rous, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je predstaviti načrtovano gozdno učno pot za predšolske otroke na Bukovniškem jezeru s posameznimi izbranimi naravoslovnimi dejavnostmi, preko katerih si otroci razvijajo določene sposobnosti in spretnosti. V teoretičnem delu so podrobneje opisane značilnosti Bukovniškega jezera z okolico, na katerem se izvaja načrtovana gozdna učna pot. Predstavljen je pomen gozdnih učnih poti in opisana učna pot na Bukovnici. Podrobneje smo predstavili in opisali zgodnje raziskovanje v predšolskem obdobju ter vlogo vzgojitelja pri raziskovanju. V empiričnem delu smo načrtovano gozdno učno pot razdelili na sedem različnih enodnevnih projektov, preko katerih se otroci ob različnih čutilih srečajo z drevesi, rastlinami, živalmi, prstjo in vodo ob Bukovniškem jezeru. Načrtovane projekte smo poimenovali po barvnih poteh in so slikovno prikazane na zemljevidu. Del diplomske naloge je praktičen. Praktičen del je zasnovan in izveden v obliki enodnevnega projekta, imenovanega »Rumena pot«, in temelji na raziskovalnem delu otrok v okolici Bukovniškega jezera. Rezultati so predstavljeni kvalitativno – z opazovanjem.
Ključne besede: Bukovniško jezero, gozdna učna pot, naravoslovne dejavnosti, raziskovalno delo, raziskovalni problem, predšolski otrok
Objavljeno: 09.12.2014; Ogledov: 1133; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

8.
LASTNINSKA PRAVICA ZASEBNEGA LASTNIKA GOZDA
Lidija Kolar, 2013, diplomsko delo

Opis: Gozdovi v Sloveniji pokrivajo skoraj 60 % površine. Zaradi njihove obilnosti je nujna ustrezna zakonska ureditev, kar je urejeno z Zakonom o gozdovih ter številnimi drugimi zakonskimi in podzakonskimi predpisi. Večina gozdov je v zasebni lasti, vendar se izvaja javna gozdarska služba, prek Zavoda za gozdove Slovenije in Gozdarskega inštituta Slovenije, za vse gozdove. Gozdovi opravljajo številne pomembne funkcije, nujne za življenje vseh živih bitij, in prav zaradi tega je potrebno ustrezno načrtovanje gospodarjenja z gozdovi. Za vsa gozdnogospodarska območja in enote se sprejemajo večletni načrti, ki usmerjajo lastnike k ustreznemu upravljanju z gozdvi. Določeni gozdovi so zaradi svoje pomembnosti deležni posebnega varstvenega režima. Tako ločimo varovalne gozdove in gozdove s posebnim namenom, kot so gozdni rezervati, gozdovi namenjeni ohranjanju biotske raznovrstnosti ali habitatnih tipov, ekološko pomembna območja, območja Nature 2000 in območja varovanja naravnih vrednot ter kulturne dediščine. Ukrepi varovanja takšnih gozdov so različni, lahko gre za pogodbeno varstvo, razglasitev za zavarovano območje, zakonito predkupno pravico ali celo razlastitev nepremičnine. Njihovi lastniki so deležni nadomestila za omejitve pri ravnanju z gozdom v obliki ustrezne davčne olajšave, odškodnine ali pa zahtevajo odkup gozda. Gozdovi so kot ostale zemljiške parcele evidentirani v zemljiškem katastru ter v zemljiški knjigi. Poleg identifikacijske oznake se v katastru označi meje, površino, lastnika, upravljavca, dejansko rabo ter boniteto zemljišča. Zakon natančno določa postopke, po katerih se lahko urejajo in spreminjajo te postavke. Lastninska pravica na gozdu se lahko pridobi le na zakonsko določene načine – najobičajneje prek pravnega posla ali dedovanja, lahko pa tudi na podlagi upravne ali sodne odločbe. Za veljavnost sklenjenega pravnega posla sta potrebna ustrezni zavezovalni in razpolagalni pravni posel. Obvezna je razpolagalna sposobnost odsvojitelja ter izpolnitev ostalih zakonsko določenih predpostavk. Prehod lastninske pravice na gozdu je omejen do te mere, da lahko prodajalec kupca svoje nepremičnine izbere le, kadar na gozdu nihče ne uveljavlja svoje predkupne pravice. Pri prodaji gozda je vedno obvezno posredovanje pristojne upravne enote, ki tudi končno potrdi veljavnost sklenjene prodajne pogodbe. Lastninska pravica preide z vpisom prenosa v zemljiško knjigo, pred tem pa je potrebno poravnati davek na promet nepremičnin in prodajno pogodbo notarsko overiti. Na podoben način se sklepajo tudi menjalna pogodba, darilna pogodba, izročilna pogodba ter pogodbi o dosmrtnem preživljanju in preužitku. Bistvena razlika pri teh pogodbah je v tem, da določene za svojo veljavnost ne potrebujejo soglasja upravne enote za sklenitev, ampak samo potrdilo, da soglasje ni potrebno. Tudi pri razpolaganju z gozdom kot zapuščino zapustnik ni povsem prost. Poleg obveznega nujnega deleža mora upoštevati tudi omejitve, ki veljajo za gozdove, ki so del zaščitene kmetije. Na podlagi upravne odločbe je mogoč prehod lastninske pravice po denacionalizacijskem postopku, ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter z izvajanjem prostorskih operacij. Sodna odločba pa je način pridobitve lastninske pravice, kadar pride do nakupa gozda v nepravdnem, izvršilnem ali stečajnem postopku. Lastnik gozda lahko v svojem gozdu izvaja sečnjo, gradi objekte in gozdne prometnice, gozd ograjuje, pridobiva gozdne dobrine, čebelari ter gozd tudi krči. Vendar je njegova lastninska pravica omejena do te mere, da mora za svoje posege v gozd predhodno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove. Za določene pravice pa mora dopustiti, da jih prosto izvršujejo tudi vsi ostali. Tako ima vsak prost dostop v gozd, kjer lahko v zakonsko določenih mejah in na določen način nabira gozdne plodove, zelnate rastline ter gobe. Poleg pravic pa ima lastnik gozda tudi obveznosti. Njegova skrb je, da ohranja gozd, ga varuje pred boleznimi in prenamnožitvijo populacije žuželk ter sanira posledice
Ključne besede: gozd, gozdna parcela, lastniška struktura, agrarne operacije, denacionalizacija, gozdne prometnice, sečnja, prost dostop, gozdni bonton, nadzor.
Objavljeno: 28.08.2013; Ogledov: 2680; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (608,78 KB)

9.
Italijanska gozdna straža : diplomsko delo univerzitetnega študija
Marko Mohorčič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so čim bolj strnjeno in pregledno predstavljeni italijanski gozdni stražniki (it. Corpo forestale dello stato), ki poleg državne policije, karabinjerjev, kaznilniške policije in finančne straže predstavljajo enega izmed petih stebrov italijanske nacionalne policije. Gre za posebno institucijo, ki si prizadeva varovati naravo in hkrati skrbeti za njeno neokrnjenost, v sebi združuje represivna policijska pooblastila z naravovarstveno-servisno dejavnostjo. Strnemo lahko, da so glavne naloge Gozdnih stražnikov v Republiki Italiji sledeče: vzdrževanje javnega rada in varnosti (posebej v naravnem okolju in na podeželju), nadzor ter preprečevanje okoljske kriminalitete, zaščita prostoživečih živali in gozdnega rastlinja, nadzor kmetijsko- gozdarske in okoljske zakonodaje, varovanje zaščitenih naravnih območij, ohranjanje naravnih rezervatov, varovanje voda pred onesnaženjem, pomoč pri gašenju gozdnih požarov ter raziskovalna dejavnost. Zaradi lažjega razumevanja in večje preglednosti je začetek diplomskega dela posvečen kratkemu opisu sistema zagotavljanja varnosti v Republiki Italiji, ki se popolnoma razlikuje od našega ter je razdeljen na policijo na državni in krajevni ravni, vojaško policijo ter elitne enote in posebne oddelke policijskih sil. Osrednji del dela je posvečen Gozdnim stražnikom, katerih začetki segajo v leto 1822. Takrat je namreč piemontski kralj Carlo Felice izdal listino Regie Patenti, s katero je ustanovil gozdarsko upravo. V diplomskem delu so opisane naloge, pooblastila ter funkcije Gozdnih stražnikov. Eno izmed podpoglavij diplomskega dela je posvečeno njihovemu sodelovanju z deželami (it. regione) in lokalnimi skupnostmi, kjer je na kratko opisana tudi deželna ureditev v Republiki Italiji. Osrednje poglavje predstavlja tudi njihovo organizacijo, pogoje zaposlovanja, sistem napredovanja, uniforme in oznake ter njihovo simboliko. Omenjeni pa so tudi najpomembnejši dogodki in spremembe zakonodaje, ki so vplivale na današnjo organizacijo in podobo Gozdne straže.
Ključne besede: varnostni sistemi, nacionalna varnost, narava, zaščita narave, varovanje okolja, gozdovi, gozdna straža, organizacija, šolanje, Italija, diplomske naloge
Objavljeno: 15.05.2013; Ogledov: 1448; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

10.
EKONOMIKA IN OPTIMIZACIJA LOGISTIKE GOZDARSKEGA PODJETJA
Jakob Bovha, 2012, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo predstavili celovito presojo poslovanja gozdarskega podjetja s poudarkom na ekonomski presoji kot osnovi za strateško planiranje in optimizacijo logistike. Preverjali smo hipotezo, da optimizacija logistike in pravilno ravnanje z razpoložljivimi lesnimi viri omogoča boljši finančni položaj in konkurenčnost podjetja JO-JO d.o.o. Presojo smo naredili s SWOT analizo ocenjevanja prednosti in slabosti ter poslovnih priložnosti in nevarnosti podjetja ter podali možne strategije razvoja podjetja. Podjetje ima zadržano financiranje in neizkoriščeno stopnjo finančnega vzvoda. Zaradi finančne stabilnosti in plačilne sposobnosti podjetje načrtuje vlaganja v informacijsko in gozdarsko tehnologijo. Koeficient obračanja terjatev kaže, da je velik problem plačilna nedisciplina, kar predstavlja dvome o vlaganju v nadaljnjo rast in razvoj podjetja. Podjetje ima slabo kupno moč, ki se odraža v majhnem tržnem deležu in slabem konkurenčnem položaju pri velikih kupcih. Podjetje mora povečati odkup in povezati enote gozdne proizvodnje z zaposlitvijo mladih, inovativnih, kreativnih kadrov, ki so željni dokazovanja.
Ključne besede: SWOT analiza, oskrbna veriga, informacijski sistem, ekonomski kazalniki, gozdna proizvodnja.
Objavljeno: 24.09.2012; Ogledov: 1242; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (825,26 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici