| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Posebnosti vrednotenja gospodarskih kategorij v kmetijstvu in gozdarstvu
Benjamin Bine Bregant, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu želimo najprej predstaviti in opredeliti kmetijstvo in gozdarstvo kot njune lastnosti ter vlogo in doprinos, ki sta ga imela nekoč in danes. Predstavili bomo posebne gospodarske kategorije, njihove karakteristike in z njimi povezane posebnosti vrednotenja teh gospodarskih kategorij v kmetijstvu kot tudi v gozdarstvu. Zanimajo nas tudi način in pravilnost njihove uporabe, kakor tudi ključne značilnosti teh posebnih gospodarskih kategorij. Prikazati želimo kalkulacije najbolj pogostih kategorij, ki se uporabljajo na povprečni slovenski kmetiji, ter ključe, po katerih se določa in ugotavlja njihova vrednost. Kot je splošno znano, je statistično gledano kmetijstva vedno manj, saj se površine kmetijskih zemljišč krčijo za namene stanovanjske ali industrijske gradnje in logistične namene. V Sloveniji se po podatku SURS-a iz leta 2016 obdeluje 476.682 hektarjev kmetijskih zemljišč, vendar se ta številka letno počasi zmanjšuje. Posledično ostajajo zaradi tega še samo večji kmetijski pridelovalci, ki so gospodarsko gledano močnejši in jih krčenje kmetijskih površin tako ne prizadene. Le-to pa predstavlja velike težave manjšim kmetom oz. pridelovalcem z manj površinami in manj glavami živine, saj so te majhne kmetije praviloma samooskrbne, vendar je to premalo za dolgotrajen strateški obstoj in razvoj. Zato se mladi kmetje oz. prevzemniki odločajo za prodajo kmetij in se raje zaposlujejo drugje in to je ena večjih problematik v slovenskem kmetijstvu. Gozdarstvo je v Sloveniji pomembno, saj Slovenijo po podatku SURS-a iz leta 2016 prekriva kar 1.182.278 hektarjev gozdov, kar predstavlja 58,3 % površja Slovenije. Ta številka se presenetljivo vsako leto povečuje. To se reflektira tudi v številu podjetij, ki se ukvarjajo s predelavo lesa ter v količini izvoza slovenskega lesa v tuje države. Slovenija v veliki meri izvaja različne spodbujevalne investicijske programe ter ponuja sredstva, ki se kmetom in gozdarjem namenjajo z raznimi subvencijami, denarnimi sredstvi za mlade prevzemnike, razpisi za nepovratna sredstva in raznimi okolijskimi programi po direktivah Evropske Unije. Zato smo se s to diplomsko nalogo odločili približati tako kmetijski kot gozdarski dejavnosti z računovodskega ter knjigovodskega vidika in z njima povezanimi zanimivostmi in značilnostmi, predvsem z vidika posebnosti vrednotenja teh gospodarskih kategorij.
Ključne besede: kmetijstvo, gozdarstvo, kmetijsko gospodarstvo, računovodenje, vrednotenje, gospodarske kategorije
Objavljeno: 30.11.2018; Ogledov: 593; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

2.
Forest fires and the law
Elisa Morgera, Maria Teresa Cirelli, 2009

Opis: Forest fires impact upon livelihoods, ecosystems and landscapes. The Fire Management Voluntary Guidelines address the cultural, social, environmental and economic dimensions of fire management at all levels. This study identifies the elements of a coherent national legal framework on forest fires, identifying emerging trends and singling out best practices and innovative legal solutions.--Publisher's description.
Ključne besede: gozdarstvo, požari, zakonodaja
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 366; Prenosov: 26
URL Povezava na celotno besedilo

3.
Ekonomsko vrednotenje vlog gozdov
Robert Mavsar, 2005, magistrsko delo

Ključne besede: gozdarstvo, ekonomija blaginje, panoge dejavnosti, vrednotenje, vrednost, metode, teorija, modeli, prilagajanje, organiziranost, trg, povezanost
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 920; Prenosov: 132
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
5.
Računovodstvo gozdov : delo diplomskega seminarja
Andreja Repnik, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: računovodstvo, gozdarstvo, gozdovi, gospodarjenje, vrednotenje, standardi, zgodovinski pregledi
Objavljeno: 30.05.2012; Ogledov: 985; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (253,40 KB)

6.
7.
PROJEKTNA NALOGA V FUNKCIJI PRIDOBIVANJA VEDENJ IN STALIŠČ O POMENU TEHNIŠKE DEDIŠČINE
Matevž Jurše, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Glavni namen diplomskega dela z naslovom Projektna naloga v funkciji pridobivanja vedenj in stališč o pomenu tehniške dediščine je ugotoviti predznanje, izkušnje in interes učencev za praktično delo v povezavi s tehniško dediščino in zbrati mnenja o vključevanju znanj in vedenj o dediščini pri različnih učnih predmetih s poudarkom na tehniški dediščini v pedagoškem procesu. Prav tako je namen naloge ugotoviti, ali in v kolikšni meri imajo učitelji tovrstne pedagoške izkušnje pri svojem delu. Skozi raziskavo in praktično izvedeno projektno nalogo se želi pridobiti čim več znanj, vedenj in izkušenj tako pri načrtovanju, organizaciji, praktični izvedbi projekta v pedagoškem procesu, evalvaciji kot tudi pri predstavitvi znanj in konkretnih izdelkov, nastalih med projektnim delom v obliki razstave, javnega nastopa ali prijave na morebitni javni natečaj. Raziskovanje je kombinacija kvantitativnih in kvalitativnih metod ter tehnik. Uporabljena je kombinirana metoda triangulacije, ki izhaja iz predpostavke, da vsak izmed udeležencev raziskave (učitelj izvajalec, učitelj opazovalec ter učenci) vidi in razlaga isto dogajanje drugače, morda celo nasprotno, torej zastavljeni problem obravnava s treh različnih perspektiv. V drugem delu raziskovanja je uporabljena kavzalna deskriptivna neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja s pomočjo anketnega vprašalnika za učitelje in učiteljice razrednega pouka na OŠ Janka Glazerja Ruše in OŠ Lovrenc na Pohorju. Raziskovalni vzorec je naključen, ciljna skupina pa učenci četrtega razreda devetletne osnovne šole. Rezultati raziskave (triangulacije kažejo), da učenci poznajo pomen materialne tehniške dediščine in imajo do nje pozitiven odnos, da razumejo pomen razvoja ideje za projektni izdelek, so tolerantni do izbora najboljše ideje in jo s svojimi močmi dopolnijo, z veseljem izdelajo prvi izdelek na nivoju makete in ga skupno dopolnijo, se znajo razporediti po tako imenovanih delovnih postajah in tako aktivno izvajati delovne operacije, znajo zaigrati in ustvariti prijetno vzdušje za predstavitev svojih izdelkov ter nenazadnje vrednotiti svoje delo in skrbeti za varnost pri delu ter racionalno izrabo materiala. Učitelji pa menijo, da učenci poznajo pojme dediščina, tehniška dediščina, muzej in maketa, da uporabljajo te pojme pri pouku različnih učnih predmetov, trdijo, da učenci v času šolanja na razredni stopnji obiskujejo muzeje, izdelujejo makete, gradijo z gradniki, izdelajo maketo tehniške naprave, izdelajo igračo in glasbilo, trdijo tudi, da učenci radi in z veseljem praktično izdelujejo tehnične izdelke, so prepričani, da bi pri pouku lahko izdelali maketo drče ali druge primere materialne tehniške dediščine, menijo da je koristno ter pomembno učence seznanjati s tehniško dediščino, šegami in navadami ter z načinom življenja nekoč. Učitelji so prepričani, da učni načrti na razredni stopnji osnovne šole vsebujejo dovolj ciljev, ki obravnavajo kulturno in tehniško dediščino, šege in navade ter načine življenja nekoč in vsaj občasno pri obravnavi učnih sklopov izvajajo projektno učno delo.
Ključne besede: Ključne besede: tehniška dediščina, gozdarstvo, dnevi dejavnosti, projektna naloga, maketa drče.
Objavljeno: 29.03.2011; Ogledov: 2266; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (3,72 MB)

8.
Metodologija za razvoj aplikacij na Zavodu za gozdove Slovenije : specialisti?no delo
Niko Jesenšek, 2008, specialistično delo

Ključne besede: gozdarstvo, informacijski sistem, metodologija
Objavljeno: 21.04.2009; Ogledov: 5496; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici