1. Formativno spremljanje kot podpora predšolskih otrokom pri govorno-jezikovnem razvojuSaša Berden, 2020, magistrsko delo Opis: Pri spremljanju in opazovanju razvoja ter napredka predšolskih otrok se vse bolj poudarjajo elementi formativnega spremljanja. Vzgojitelji predšolskih otrok imajo na voljo različna izobraževanja na to temo, zanima pa nas, kako to teoretično znanje vpeljujejo v svoje vzgojno-izobraževalno delo. V teoretičnem delu naloge so predstavljeni potek govorno-jezikovnega razvoja otroka, govorno-jezikovne motnje, elementi formativnega spremljanja in formativno spremljanje v vrtcu.
Namen magistrske naloge je raziskati vpetost elementov formativnega spremljanja v opazovanje govorno-jezikovnega razvoja in zapise o otroku. Cilj je pridobiti izkušnje vzgojiteljev in mnenja o spremljanju govornega razvoja otrok, predvsem glede uporabe govora, sporazumevalnih zmožnosti in komunikacijskih spretnosti. Vzorec zajema sto vzgojiteljev in vzgojiteljev – pomočnikov vzgojitelja, ki delajo z otroki starostne skupine od štiri do šest let.
Rezultati so pokazali, da večina vzgojiteljev vključuje formativno spremljanje v vzgojno-izobraževalno delo. Vzgojitelji ocenjujejo, da vključujejo v opazovanje vzgojno-izobraževalnega dela večino elementov formativnega spremljanja. Pri delu uporabljajo različne metode za spodbujanje govorno-jezikovnega razvoja. Večina vzgojiteljev ocenjuje, da je dober govorni vzor za otroke. V raziskovalnem vzorcu se je pokazala povezanost med delovno dobo in znanjem iz govorno-jezikovnega razvoja predšolskih otrok.
Ključne besede: formativno spremljanje, predšolski otroci, govorno-jezikovni razvoj
Objavljeno v DKUM: 06.08.2020; Ogledov: 3159; Prenosov: 521
 Celotno besedilo (1,55 MB) |
2. Vpliv branja in bralnih strategij na govorno-jezikovni razvoj učencev devetega razreda osnovne šoleNina Mager, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo predstavlja vpliv branja na govorno-jezikovni razvoj učencev 9. razreda osnovne šole med govornim nastopanjem in pri pisanju strukturiranih besedil. Namen dela je predstaviti, kako lahko usmerjeno branje in uporaba različnih bralnih strategij pomagata učencem pri njihovem govorno-jezikovnem razvoju.
V prvem, teoretičnem delu magistrskega dela je predstavljena osnovna terminologija, ki se nanaša na govorni in jezikovni razvoj posameznika; predstavljene so različne bralne strategije, ki jih učitelji najpogosteje uporabljajo pri poučevanju; prav tako so v teoretičnem delu podrobno predstavljeni govorni nastopi in pisanje strukturiranih besedil v osnovni šoli pri pouku slovenščine.
V empiričnem delu je predstavljena raziskava, iz katere smo ugotovili vpliv branja in uporabe bralnih strategij na govorne nastope učencev ter na pisanje strukturiranih besedil. V prvem delu so predstavljene analize govornih nastopov in pisanja strukturiranih besedil, slušne analize govornih nastopov in njihovega zapisa ter primerjava govornih nastopov s pisanjem strukturiranih besedil, od koder izhajajo razlike, ki jasno kažejo na vpliv branja in bralnih strategij na govorno-jezikovni razvoj posameznih učencev. V drugem delu empiričnega dela so predstavljeni rezultati analize, pridobljeni s pomočjo anketnih vprašalnikov, ki so jih reševali učenci kontrolne in eksperimentalne skupine ter polstrukturirani intervju učiteljice slovenščine. V interpretaciji rezultatov je predstavljeno, da se govorno-jezikovni razvoj izboljša učencem eksperimentalne skupine, ker smo skozi delo z njimi redno uporabljali usmerjeno branje in več različnih vrst bralnih strategij. Uporaba jezika se tako ni izboljšala le pri govornih nastopih, temveč tudi pri pisanju strukturiranih besedil, na kar kaže primerjava govornih nastopov in strukturiranih besedil posameznih učencev.
Del magistrskega dela je namenjen tudi vsem gradivom, ki so bila izdelana za poučevanje branja in uporabo bralnih strategij za namene izboljšanja govorno-jezikovnega razvoja učencev, to so učni načrti za vsako uro posebej tako za kontrolno kot eksperimentalno skupino in vaje oziroma delovni listi z bralnimi strategijami za razumevanje prebranega
Ključne besede: govorno-jezikovni razvoj, branje, bralne strategije, pisanje strukturiranih besedil, govorni nastopi.
Objavljeno v DKUM: 20.12.2019; Ogledov: 1421; Prenosov: 179
Celotno besedilo (8,07 MB) |
3. ODKRIVANJE GOVORNO-JEZIKOVNIH MOTENJ PRI 5-LETNIKIHBarbara Brec, 2015, magistrsko delo Opis: Govorno-jezikovnih težav je v zadnjih nekaj letih vse več, kljub temu pa jih danes logopedi hitreje odkrijejo in odpravijo. Na kvaliteto logopedske obravnave vplivajo predvsem višji nivo znanja, večje število raziskav in odkritij, novi merski instrumenti, diagnostična sredstva ter poznavanje dejavnikov, ki vplivajo na govor. Prav tako se govorne in jezikovne težave hitreje odpravijo, če gre za zgodnje odkritje, ko je otrok še majhen. Preventiva oziroma sistematični pregledi so zato izredno pomembni kot tudi sodelovanje logopeda z zdravstvenim osebjem in otrokovimi starši.
Prepoznavanje primanjkljajev in motenj na področju govora ter jezika zahteva celostno obravnavo, ki ne sega le na ozko področje artikulacije. Logoped mora biti pozoren na otrokov govor, na dihanje, požiranje in govorila, prepoznati mora pravilno artikulacijo, tempo govora, agramatično izražanje ter disfonijo (Globačnik, 1999). Če je pri otroku potrebna nadaljnja logopedska obravnava, je pomembno, da ugotovi vse razloge, ki vplivajo na zaostajanje v govornem razvoju. V teoretičnem delu smo dejavnike raziskovanja predstavili s pomočjo slovenske in tuje literature.
V raziskavi smo na podlagi že izdelanih merskih instrumentov ugotavljali možne dejavnike za govorni razvoj. Preverjali smo kvaliteto izgovora, glasu, pravilno zaporedje glasov, kvaliteto pripovedovanja, ritem govora in ustreznost ter neustreznost govoril. Vključenih je bilo 100 petletnih otrok, pri katerih je bil testiran izdelan instrument, splošne podatke o otroku pa so izpolnili njegovi starši.
Ključne besede: Govorno-jezikovne motnje, govorno-jezikovni razvoj, dejavniki govornega razvoja, govorna vsebina, petletniki
Objavljeno v DKUM: 19.08.2016; Ogledov: 3825; Prenosov: 618
Celotno besedilo (1,41 MB) |
