| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 24
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj artikulacije in besedišča pri otrocih v starostnem obdobju od tretjega do četrtega leta
Valentina Potočnik, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Razvoj artikulacije in besedišča pri otrocih v starostnem obdobju od tretjega do četrtega leta smo v teoretičnem delu s pomočjo literature najprej opredelili, kaj je govor in podrobneje predstavili govorni razvoj. Opredelili smo najpogostejše dejavnike, ki vplivajo na razvoj govora in rast besedišča pri otrocih, poudarek pa smo namenili glasovnemu zaznavanju in razvijanju posameznih glasov. Predstavili smo opismenjevanje in poslušanje ter opredelili, kakšen pomen imata na govornem področju. V empirični del smo v sklopu dveh preverjanj vključili 30 otrok. Otroci so v razmaku šestih mesecev poimenovali iste sličice, mi pa smo njihovo poimenovanje in natančno izgovorjavo zapisali. Preverjali smo napredek v besedišču in artikulaciji ter podrobneje analizirali, v kakšni meri se je izgovorjava posameznih glasov izboljšala. Rezultati so pokazali, da se je pri 2. preverjanju pri vseh otrocih izboljšala artikulacija besed, besedni zaklad pa je postal širši. Več kot polovica otrok je v šestih mesecih naredila velik napredek, le nekateri so napredovali manj.
Ključne besede: govorni razvoj, razvoj glasov, otroci, besedišče, poimenovanje
Objavljeno v DKUM: 03.11.2023; Ogledov: 319; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (6,29 MB)

2.
Slikanice, ki v zgodbah poudarjajo glas r : diplomsko delo
Deja Milošič, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Slikanice, ki v zgodbah poudarjajo glas r, je obravnavanih šest kakovostnih književnih gradiv, ki so lahko v pomoč otrokom, ki se srečujejo s težavami pri izgovoru črke/glasu r. Kakovostno slikaniško gradivo lahko služi kot vzpodbuda in pomoč pri odpravi govornih težav. V prvem delu je predstavljen razvoj govora in besedišča od rojstva do vstopa v šolo. Sledi opredelitev slikanice, ki je osrednji predmet zaključnega dela. Predstavljena je njena definicija, kriteriji za določitev kakovostne slikanice, in funkcija slikanice za otrokov celostni razvoj. Opredeljena je vloga ilustracije v slikanici, definirana kakovostna ilustracija in opredeljene različne klasifikacije slikanice, glede na oblikovni odnos. V nadaljevanju je opisan razvoj pripovedovanja pri otrocih. Predstavljeno je, kako odrasli z bralnim zgledom vplivajo na otrokovo bralno pismenost. Ob koncu teoretičnega dela je definirana skupina otrok z govorno-jezikovnimi motnjami, njihovi primanjkljaji v govoru in nasveti za starše in vzgojitelje pri odpravljanju teh težav. Predstavljen je tudi razvoj glasu r in vaje, s katerimi otroka spodbudimo k lažji izgovorjavi tega glasu. V drugem delu so analizirane knjige, ki v svoji vsebini poudarjajo glas r in so lahko dobro izhodišče za vajo.
Ključne besede: predšolski otrok, govorni razvoj, glas r, slikanica, branje
Objavljeno v DKUM: 28.10.2022; Ogledov: 549; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

3.
Spodbujanje govornega razvoja učencev priseljencev na področju slovenskega jezika : magistrsko delo
Nika Ograjenšek, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučili razvoj slovenskega besedišča in skladenjske zmožnosti pri učencih priseljencih. V teoretičnem delu smo natančneje opredelili dve od komunikacijskih zmožnosti – poslušanje in govor. Pri govoru smo se osredotočili na govorni razvoj in vpliv dejavnikov na govorni razvoj. Dotaknili smo se tudi besedoslovja, saj je tesno povezan s skladenjsko zmožnostjo. Opredelili smo dvojezičnost in preučili načine, s katerimi vključujemo učence priseljence v slovenske osnovne šole, in metode, s katerimi spodbujamo govorni razvoj na področju slovenskega jezika pri učencih priseljencih. V empiričnem delu smo preko praktičnega dela in študije primera izvedli raziskavo, v katero je bilo vključenih 13 učenec priseljencev, ki so obiskovali prvi razred na eni od osnovnih šol v Mariboru. Izvedli smo preizkusa, s katerima smo preverili začetno stanje na področju poimenovalne in skladenjske zmožnosti ter končno stanje, preko katerega smo ugotavljali napredek govornega razvoja učencev priseljencev na področju slovenskega jezika. Med obema preizkusoma smo izvedli praktični del raziskave, osem individualnih srečanj, katerih glavni cilj je bil razvijanje poimenovalne in skladenjske zmožnosti. Preko pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da so učenci priseljenci napredovali v govorni zmožnosti na področju slovenskega jezika.
Ključne besede: govorni razvoj, razvoj besedišča, poimenovalna zmožnost, skladenjska zmožnost, učenci priseljenci
Objavljeno v DKUM: 21.10.2022; Ogledov: 453; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (3,81 MB)

4.
Razlike v pripovedovanju zgodb otrok v homogenih, heterogenih in kombiniranih oddelkih vrtca : diplomsko delo
Karin Jurak, 2022, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bilo preučiti možne razlike pri pripovedovanju zgodb predšolskih otrok, znotraj vseh treh oddelkov vrtca (homogeni, heterogeni in kombinirani oddelek). Želeli smo raziskati, ali prihaja do odstopanj v številu uporabljenih besed in povedi ter do odstopanj v doseženi stopnji koherentnosti in kohezivnosti pri pripovedovanih zgodbah otrok, vključenih v različne oddelke vrtca. V teoretičnem delu diplomskega dela smo opisali posamezen oddelek vrtca ter njegove prednosti in slabosti. Poglobili smo se v govorni razvoj ter razvoj pripovedovanja predšolskih otrok. V empiričnem delu smo analizirali rezultate preverjanj, ki smo jih izvedli v izbranem vrtcu, v mesecu decembru 2021 in mesecu marcu 2022. V preverjanje je bilo skupaj vključenih 18 predšolskih otrok, iz vseh treh oddelkov vrtca. Rezultate smo predstavili v tabeli in zapisali interpretacijo. Rezultati preverjanj so pokazali, da obstajajo razlike v pripovedovanih zgodbah, glede na oddelek, v katerega so otroci vključeni. Najbolj koherentne zgodbe so pripovedovali otroci, vključeni v homogeni oddelek, najbolj kohezivne zgodbe pa otroci, ki so vključeni v heterogeni oddelek. Najmanj koherentne in kohezivne zgodbe so pripovedovali otroci, vključeni v kombinirani oddelek. Največje število besed in povedi so pri pripovedovanju uporabili otroci, vključeni v homogeni oddelek, medtem ko najmanj otroci, vključeni v heterogeni oddelek.
Ključne besede: govorni razvoj, pripovedovanje, zgodba, koherentnost, kohezivnost
Objavljeno v DKUM: 30.09.2022; Ogledov: 639; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

5.
Razumevanje frazemov v izbrani Grimmovi pravljici pri učencih 1. in 5. razreda : magistrsko delo
Saša Tisel Fidler, 2022, magistrsko delo

Opis: Frazeologija je veda o stalnih besednih zvezah, katere osnovni pojem je frazem s frazeološkim pomenom. Frazeologija v ožjem smislu pomeni, da so frazeološke jezikovne enote tiste, katerih pomena ni mogoče razbrati iz njenih sestavin (npr. knjižni molj); v širšem smislu pa pomeni, da so frazeološke jezikovne enote tiste, katerih pomen celote je enak vsoti pomenov sestavin (npr. spalna srajca). Frazeme pogosto srečamo v sodobni mladinski književnosti. Mlajši otroci imajo težave pri razumevanju le-teh, kar se v starostnih obdobjih govornega razvoja izboljšuje, vendar moramo učenje frazemov spodbujati. Pravljice so za otroka okolje, kjer spoznavajo življenje in knjižni jezik ter širijo besedni zaklad. V empiričnem delu smo želeli raziskati, kako učenci prvega in petega razreda razumejo frazeme v izbrani Grimmovi pravljici. Zanimalo nas je, ali na razumevanje vplivajo starost, spol in frazemi glede na njihovo delitev. V raziskavo je bilo vključenih 20 učencev 1. in 5. razreda. Z metodo polstrukturiranega intervjuja in analize smo ugotovili, da starost pomembno vpliva na razumevanje frazemov, saj so jih starejši učenci razumeli več. Glede na spol so bili uspešnejši dečki, na splošno pa so učenci bolje razumeli frazeme s prenesenim pomenom kot pa tiste, katerih pomena ne moremo ugotoviti iz besed, ki ga tvorijo.
Ključne besede: frazeologija, frazem, govorni razvoj, pravljice, brata Grimm
Objavljeno v DKUM: 20.09.2022; Ogledov: 525; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

6.
Primerjava pripovedovanja zgodbe ob nizu sličic ter sliki z več elelmenti : diplomsko delo
Tamara Lesnika, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo obravnavali govorni razvoj, ki je za otroke v predšolskem obdobju izjemnega pomena. Osredotočili smo se na številne dejavnike, ki vplivajo na govorni razvoj. Ker pa se naše diplomsko delo nanaša na pripovedovanje zgodb, smo ugotavljali, kakšne zgodbe lahko pričakujemo pri otrocih določene starosti, kako se razvoj pripovedovanja stopnjuje ter kako krepimo otrokov besedni zaklad. Veliko vlogo pri komunikaciji ima prav tako poslušanje, zato smo del teoretičnega dela namenili tudi temu, kjer smo predstavili načine poslušanja ter njegovo krepitev. Empirični del pa zajema predstavitev podatkov, ki smo jih pridobili z zbiranjem in analiziranjem zgodb. V raziskavo je bilo vključenih 14 otrok starih 5–6 let. V raziskavi smo primerjali pripovedovanje zgodb ob nizu treh sličic ter pripovedovanje zgodb ob eni sliki z več elementi. Številne raziskave kažejo, da so otroci tvorili daljše zgodbe pri pripovedovanju ob nizu treh sličic, ki so jih lahko postavili v poljubno zaporedje, kot pri eni sliki, ki vsebuje več elementov. Tudi v empiričnem delu naše raziskave smo ugotovili, da so otroci uporabili več besed, povedi ter dogodkov pri pripovedovanju ob nizu treh sličic.
Ključne besede: pripovedovanje, govorni razvoj, poslušanje, predšolska vzgoja, zgodba
Objavljeno v DKUM: 10.06.2022; Ogledov: 649; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (972,15 KB)

7.
Zmožnost pripovedovanja zgodbe učencev 3. razreda : magistrsko delo
Anamarija Pojbič, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil preučiti stopnjo koherentnosti in kohezivnosti pri pripovedovanju otrok. Poleg tega nas je zanimalo tudi, ali obstajajo razlike v povprečni rabi vseh, enostavčnih in večstavčnih povedi ter v povprečju uporabljenih besed v vseh, enostavčnih in večstavčnih povedih, glede na starost. Na koncu smo preučili še, ali učenci slikovno gradivo razporedijo v smiselno zaporedje in svoji zgodbi podajo naslov ter ali je ta nenavaden. V raziskavi je sodelovalo dvaindvajset otrok 3. razreda. Pri preverjanju smo uporabili niz petih sličic. Rezultati so pokazali, da je pri učencih bila koherentnost in kohezivnost prisotna. Stopnja koherentnosti in kohezivnosti je bila visoka. Prav tako nismo opazili razlik pri ocenjevanju koherentnosti in kohezivnosti zgodbe glede na spol, tako moški kot ženske so prejeli enako število točk. Med otroki glede na starost razlik v povprečni rabi vseh, enostavčnih in večstavčnih povedi nismo opazili. Razlika se je pokazala šele pri povprečni rabi besed v vseh, enostavčnih in večstavčnih povedih, povprečje je bilo višje pri starejših učencih. Rezultati so pokazali tudi, da so vsi učenci svoji zgodbi podali naslov in niz sličic razporedili v smiselno zaporedje. Vsi učenci so zgodbi podali nenavaden naslov.
Ključne besede: govorni razvoj, pripovedovanje, koherentnost, kohezivnost
Objavljeno v DKUM: 25.11.2021; Ogledov: 987; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

8.
Razumevanje frazemov v izbranih besedilih slovenske popularne glasbe v 5. in 9. razredu
Aljaž Gorgiev, 2020, magistrsko delo

Opis: Frazeologija je veda, čigar osnovno sredstvo preučevanja je enota – frazem. Frazemi so stalne besedne zveze, njihov pomen pa ni razumljiv iz sestavnih besed frazema. V pesmih se največkrat pojavljajo ob metaforah, ki so glavna stilno-retorična figura literarnih besedil. Metafora pomeni uporabo besed ali besednih zvez v nasprotju z njenim dejanskim in najbolj logičnim pomenom. Po sodobni teoriji metafore pa se le ta pojmuje kot miselni proces, kako oseba konceptualizira eno pojmovno področje v drugega. Otroci se v svojem govornem razvoju pričnejo zavedati prenesenega pomena nekje v šestem letu starosti. Z leti v svojo komunikacijo vpletajo vedno več simbolike in simbolne igre. Na otrokov govorni razvoj vpliva več dejavnikov in ta poteka v številnih fazah. Namen raziskave je ugotoviti, ali spol in starost učencev vplivata na razumevanje frazemov, ki se pojavljajo v besedilih slovenske popularne glasbe. V raziskavo je bilo vključenih štirideset učencev iz 5. in 9. razreda. Raziskavo smo opravili s pomočjo polstrukturiranega intervjuja. Analiza rezultatov je pokazala, da spol pomembno vpliva na razumevanje frazemov, saj deklice v večini bolje razumejo frazeme kot dečki. Tudi starost učenca se je izkazala kot pomemben dejavnik, ki vpliva na razumevanje frazema, saj so starejši učenci frazem razumeli bolje kot mlajši.
Ključne besede: frazeologija, frazem, metafora, govorni razvoj, popularna glasba
Objavljeno v DKUM: 16.12.2020; Ogledov: 1016; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

9.
Vpliv staršev na celostni razvoj dojenčka
Zala Peretin, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen in poslanstvo staršev je, da otroku omogočijo zdravo, varno in brezskrbno otroštvo, kar pa je še posebej zahtevno v prvem letu življenja, ko je dojenček najmanj samostojen, a hkrati najbolj pogumen in željan raziskovati okolje, v katerem živi. Tako starši vsakodnevno, zavedno in nezavedno, vplivajo na celostni razvoj svojih dojenčkov. V diplomskem delu smo raziskovali, kakšen je vpliv staršev na posamezna področja dojenčkovega razvoja, in sicer gibalnega, socio-emocionalnega ter kognitivnega in govornega. V teoretičnem delu smo raziskali in zapisali že preučena teoretična in empirična dognanja glede delovanja družin in vpliva staršev na specifična področja dojenčkovega razvoja, v empiričnem delu pa smo nato vpliv staršev na dojenčke tudi sami raziskali s pomočjo polstrukturiranega intervjuja.
Ključne besede: vpliv staršev, dojenček, gibalni razvoj, socio-emocionalni razvoj, kognitivni in govorni razvoj
Objavljeno v DKUM: 02.12.2020; Ogledov: 1012; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

10.
Vpliv branja in bralnih strategij na govorno-jezikovni razvoj učencev devetega razreda osnovne šole
Nina Mager, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja vpliv branja na govorno-jezikovni razvoj učencev 9. razreda osnovne šole med govornim nastopanjem in pri pisanju strukturiranih besedil. Namen dela je predstaviti, kako lahko usmerjeno branje in uporaba različnih bralnih strategij pomagata učencem pri njihovem govorno-jezikovnem razvoju. V prvem, teoretičnem delu magistrskega dela je predstavljena osnovna terminologija, ki se nanaša na govorni in jezikovni razvoj posameznika; predstavljene so različne bralne strategije, ki jih učitelji najpogosteje uporabljajo pri poučevanju; prav tako so v teoretičnem delu podrobno predstavljeni govorni nastopi in pisanje strukturiranih besedil v osnovni šoli pri pouku slovenščine. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, iz katere smo ugotovili vpliv branja in uporabe bralnih strategij na govorne nastope učencev ter na pisanje strukturiranih besedil. V prvem delu so predstavljene analize govornih nastopov in pisanja strukturiranih besedil, slušne analize govornih nastopov in njihovega zapisa ter primerjava govornih nastopov s pisanjem strukturiranih besedil, od koder izhajajo razlike, ki jasno kažejo na vpliv branja in bralnih strategij na govorno-jezikovni razvoj posameznih učencev. V drugem delu empiričnega dela so predstavljeni rezultati analize, pridobljeni s pomočjo anketnih vprašalnikov, ki so jih reševali učenci kontrolne in eksperimentalne skupine ter polstrukturirani intervju učiteljice slovenščine. V interpretaciji rezultatov je predstavljeno, da se govorno-jezikovni razvoj izboljša učencem eksperimentalne skupine, ker smo skozi delo z njimi redno uporabljali usmerjeno branje in več različnih vrst bralnih strategij. Uporaba jezika se tako ni izboljšala le pri govornih nastopih, temveč tudi pri pisanju strukturiranih besedil, na kar kaže primerjava govornih nastopov in strukturiranih besedil posameznih učencev. Del magistrskega dela je namenjen tudi vsem gradivom, ki so bila izdelana za poučevanje branja in uporabo bralnih strategij za namene izboljšanja govorno-jezikovnega razvoja učencev, to so učni načrti za vsako uro posebej tako za kontrolno kot eksperimentalno skupino in vaje oziroma delovni listi z bralnimi strategijami za razumevanje prebranega
Ključne besede: govorno-jezikovni razvoj, branje, bralne strategije, pisanje strukturiranih besedil, govorni nastopi.
Objavljeno v DKUM: 20.12.2019; Ogledov: 1250; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (8,07 MB)

Iskanje izvedeno v 6.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici