1. Učinek poslušanja literarnih besedil na otrokovo ustvarjalno pripovedovanje : diplomsko deloDijana Krivec, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu Učinek poslušanja literarnih besedil na otrokovo ustvarjalno pripovedovanje smo raziskovali, kakšen vpliv ima prebiranje literarnih del na otrokovo besedišče in ustvarjalno pripovedovanje v obdobju šestih mesecev oz. petnajstih srečanj.
V teoretičnem delu diplomskega dela smo se osredotočili na mišljenje in govor, zgodnji govorni razvoj in kasnejši govorni razvoj. Opredelili smo pripovedovanje, rabo stavkov, besedni zaklad otrok, rabo slovnice in kakšna sta otroška domišljija ter ustvarjalnost. Podrobneje smo opredelili, kakšna je vloga odraslega, kako na otroka vpliva književna didaktika in kako lahko odrasla oseba spodbuja otrokovo domišljijo ter ustvarjalnost.
V empiričnem delu smo interpretirali ter prikazali rezultate pridobljene raziskave oz. rezultate dveh preverjanj. Izpeljali smo dva preverjanja, in sicer začetno in končno, medtem pa smo načrtovali 15 dejavnosti, ki pokrivajo vsa področja kurikula. Otrokom smo v teh 15 srečanjih načrtno prebirali najrazličnejša izbrana literarna dela in izvajali dejavnosti, ki spodbujajo govor.
V tem obdobju smo opazili ogromen napredek pri otrocih. Povečala sta se besedni zaklad in raba elementov ustvarjalnega pripovedovanja.
Keywords: govorjenje, pripovedovanje, ustvarjalnost, domišljija, vloga odraslega
Published in DKUM: 26.03.2024; Views: 271; Downloads: 64
 Full text (2,06 MB) |
2. Zapis zgodbe ob sličicah v 2. razredu osnovne šole : magistrsko deloŠpela Petrič, 2022, master's thesis Abstract: Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu bomo predstavili vse štiri komponente za uspešno sporazumevanje, poslušanje, govorjenje, branje in pisanje. Govorjenju bomo posvetili velik del vsebine, saj je ključna komponenta za razvoja branja in pisanja. Otrok se že od rojstva uči in pripravlja na kasnejše branja in pisanje. Na to zelo vplivajo starši, saj s spodbujanjem, branjem primerne literature, pogovarjanjem ob prebranem in postavljanjem vprašanj lahko pomembno vplivajo in izboljšajo otrokovo znanje. Na ta način otrok pridobi več besedišča, izkušenj in navad, ki mu bodo koristile ob vstopu v osnovno šolo. Ob koncu teoretičnega dela se bomo dotaknili tudi pripovedovanja zgodb, samostojnega pisanja besedil učencev in njihove ustvarjalnosti.
V empiričnem delu smo raziskovali zgodbe, ki so jih učenci zapisali ob prejetih sličicah. Praktično raziskovanje je potekalo v 2. razredu na eni izmed osnovnih šol v Mariboru. Rezultate smo pridobili s pomočjo deskriptivne metode raziskovanja z enkratnim preverjanjem. Zanimala nas je vsebina zgodbe, zapisane povedi, besede, uporabljena pisava in vrstni red sličic.
Keywords: poslušanje, govorjenje, branje, pisanje, pisanje in pripovedovanje zgodbe
Published in DKUM: 16.09.2022; Views: 1242; Downloads: 198
Full text (1,32 MB) |
3. Anksioznost pri govorjenju angleščine kot tujega jezika v osnovni šoliSara Ferk, 2021, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je bil preučiti stališča osnovnošolskih učencev do anksioznosti pri pouku angleščine kot tujem jeziku. Želeli smo ugotoviti razlike med zaznavanjem anksioznosti pri učencih 6. in 9. razreda v povezavi z njihovo učno uspešnostjo pri pouku angleščine (ANG) v preteklem šolskem letu in glede na spol učencev. Podrobneje so nas zanimala stališča osnovnošolskih učencev do anksioznosti pri govorjenju v ANG kot tujem jeziku (TJ) v OŠ. V empirični raziskavi je sodelovalo 150 udeležencev (6. in 9. razred) dveh OŠ v severovzhodni Sloveniji. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo mu dodali Lestvico za merjenje anksioznosti pri pouku tujega jezika (angl. Foreign language classroom anxiety scale - FLCAS; Horwitz idr., 1986). S pomočjo raziskave smo ugotovili, da na vzorcu slovenskih osnovnošolskih učencev obstajajo statistično značilne razlike med doživljanjem anksioznosti učencev pri pouku ANG kot TJ glede na spol, starost in učno uspešnost učencev v preteklem šolskem letu. Ugotavljamo, da se višja stopnja anksioznosti kaže pri učenkah in učencih 6. razreda ter pri tistih udeležencih, ki so v preteklem šolskem letu imeli nižje zaključne ocene pri pouku ANG kot TJ. Ugotavljamo, da udeleženci višjo stopnjo anksioznosti pri govorjenju ANG kot TJ doživljajo zaradi sošolcev, pred začetkom govorne situacije, pri govornih nastopih in pri pouku ANG v učilnici in ne pri pouku na daljavo. Ugotavljamo tudi, da imajo udeleženci težave pri izgovorjavi v ANG. Prav tako ugotavljamo, da udeleženci sami tehnik sproščanja za lajšanje govorne anksioznosti pri pouku ANG kot TJ ne izvajajo pogosto. Po mnenju učencev učitelji tehnik sproščanja za lajšanje govorne anksioznosti učencev pri pouku ANG kot TJ izvajajo le redko, kar je zelo zaskrbljujoče. Pridobljene ugotovitve so lahko učiteljem angleščine v poduk, da razmislijo o izboljšanju svojih učiteljskih sposobnosti, ki bi bile učencem pri lajšanju anksioznosti v večjo korist.
Keywords: anksioznost, govorjenje, angleščina, osnovna šola, FLCAS
Published in DKUM: 22.10.2021; Views: 1341; Downloads: 116
Full text (1,88 MB) |
4. Ugotavljanje tekočnosti branja učencev pri glasnem branju neumetnostnega besedilaSaša Klar Zadravec, 2021, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je ugotoviti tekočnost branja učencev tretjega razreda pri glasnem branju neumetnostnega besedila in spodbude učiteljev 1. in 3. VIO pri glasnem branju učencev glede natančnosti, ritma, izraznosti in hitrosti.
V teoretičnem delu so predstavljene tri komunikacijske dejavnosti, ki pomembno vplivajo na razvoj bralnih spretnosti in s tem tudi na tekočnost branja: poslušanje, govorjenje in branje. Opisan je otrokov govorni razvoj in dejavniki, ki vplivajo nanj, kot so genetski dejavnik, spol, družina, izobrazba staršev in vrtec. Predstavljeni so tudi dejavniki, ki pomembno vplivajo na proces začetnega opismenjevanja in s tem na bralno sposobnost. Na področju tekočnosti branja so predstavljeni kriterij in strategije za razvijanje tekočnosti branja po Sonji Pečjak (2012). Opisani so dejavniki, ki vplivajo na otrokovo besedišče, kot sta družina in izobrazba staršev, saj je bilo veliko otrok iz raziskave priseljencev. Omenjena je tudi problematika vključevanja učencev tujcev oziroma priseljencev v šolski proces.
V empiričnem delu je predstavljen preizkus glasnega branja učencev 3. razreda pri branju neumetnostnega besedila, pri čemer so bili predmet opazovanja čas branja, ritem, izraznost in število napak. Po glasnem branju so učenci odgovarjali na vprašanja nižje in višje ravni, ki so zahtevala prepoznavanje podatkov iz besedila in sklepanje na podlagi predznanja. Za namen analize in interpretacije rezultatov sta bili oblikovani dve skupini: S1, v kateri je bilo več učencev tujcev in S2, v kateri je bilo manj učencev tujcev. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali so med učenci omenjenih dveh skupin razlike v času glasnega branja, v ritmu in izraznosti branja, v storjenem številu napak pri glasnem branju in razumevanju vprašanj nižje in višje strani.
Na koncu sledita še analiza in interpretacija ankete, ki je bila izvedena med učitelji prvega in tretjega VIO o uporabi strategij in kriterijev tekočnosti branja pri pouku ter o upoštevanju didaktičnih priporočil za področje branja v skladu z Učnim načrtom za slovenščino. Anketi sta bili izvedeni z namenom ugotoviti, ali učitelji obeh vzgojno-izobraževalnih obdobij v enaki meri vključujejo strategije in dejavnosti za razvoj tekočnosti branja pri pouku in njihovo mnenje tudi mnenje o tem, ali menijo, da se je bralna pismenost v primerjavi s preteklimi leti poslabšala ali izboljšala.
Keywords: poslušanje, govorjenje, branje, tekočnost branja, glasno branje, neumetnostno besedilo, učenci tujci
Published in DKUM: 27.07.2021; Views: 1115; Downloads: 158
Full text (4,25 MB) |
5. Vpliv predznaja na pisanje zgodb ob slikiUrška Kostanjšek, 2020, master's thesis Abstract: Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo se osredotočili na opismenjevanje in komunikacijske sposobnosti, predstavljena pa je tudi ustvarjalnost učencev, ki se odraža skozi pisanje zgodbe ob slikovnem gradivu. Opismenjevanje je proces, ki je ključen v prvem triletju pri pouku slovenščine. Za proces opismenjevanja je nujno, da razvijamo komunikacijske spretnosti, teh se ljudje učimo celo življenje. Predstavili smo procese govorjenja, branja in pisanja. Govorjenje je zelo pomembna dejavnost, saj nam omogoča socializacijo, komunikacijo s svetom. Procesa branja in pisanja potekata vzporedno. Da se učenci naučijo brati in pisati, je treba vložiti veliko dela, predvsem pa motivacije in interesa. Ko je tehnika pisanja usvojena, je učitelj tisti, ki učence spodbuja, da samostojno ustvarjajo. Svojo ustvarjalnost lahko učenci izražajo tako, da ob danem slikovnem materialu zapišejo zgodbo. Učenci, ki oblikujejo daljše, zložene povedi, v svoje opise vključujejo pridevnike in nenavadne zaključke zgodb, so besedno ustvarjalnejši, prav tako imajo bolj razvito domišljijo.
V empiričnem delu smo raziskovali, kako predznanje učencev vpliva na oblikovanje zgodbe s pomočjo slikovnega gradiva. V raziskavo sta bili vključeni dve mariborski osnovni šoli. Preverjanje učencev je bilo izvedeno dvakrat z dvema različnima instrumentarijema. Prvo preverjanje je bilo izvedeno oktobra 2017, ko so učenci obiskovali 1. razred. Izvedli smo preizkus pismenosti. Drugo preverjanje je bilo izvedeno maja 2019, ko so učenci zaključevali 2. razred. Ob sliki so zapisovali zgodbo. Pri vsakem učencu smo preverili, koliko povedi in besed je vsebovala njegova zgodba ter kolikšno je bilo povprečno število besed v povedi. Prav tako nas je zanimalo, ali je v zgodbo vključil dodane elemente, ki jih na sliki ni.
Keywords: govorjenje, branje, pisanje, zapis zgodbe, kreativnost
Published in DKUM: 27.07.2020; Views: 1377; Downloads: 119
Full text (707,36 KB) |
6. Preverjanje pismenosti prvošolcev pred in po obravnavi črkDragana Vasić, 2018, master's thesis Abstract: Magistrsko delo se osredotoča na preverjanje pismenosti prvošolcev pred in po obravnavi črk. V teoretičnem delu so predstavljene sporazumevalne dejavnosti, in sicer spretnost poslušanja, govorjenja, branja in pisanja. Človek najprej posluša, nato se nauči govoriti, potem pa še brati in pisati. Poslušanje je temelj za razvoj naslednjih treh spretnosti. Govorjenja se otrok nauči s pomočjo poslušanja. Branja in pisanja se uči nevede, že v predšolskem obdobju. V prvem razredu osnovne šole se začne proces opismenjevanja, tj. poučevanje branja in pisanja. Opismenjevanje poteka sistematično ter prosto s spodbujanjem prostega branje in pisanja. Vse štiri sporazumevalne dejavnosti so ključne za doseganje spretnosti branja in pisanja. V teoretičnem delu so zajeti tudi učni cilji iz učnega načrta za slovenščino, ki se uresničujejo pri razvoju sporazumevalnih veščin. Razvoj veščin ne poteka samo pri pouku slovenščine, ampak se tudi povezuje in širi med druge predmete v šoli. V empiričnem delu je bil namen raziskave preizkus pismenosti prvošolcev, da bi ugotovili napredek znanja pismenosti pred in po obravnavi črk. Poudarek preizkusa je bil na glaskovanju in pisanju besed po težavnosti. S pomočjo pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da se je znanje glaskovanja in pisanja po obravnavi črk od prvega do drugega preizkusa povečalo. V raziskavi je sodelovalo 5 mariborskih osnovnih šol. Oba preizkusa preverjanja pismenosti je rešilo 191 učencev.
Keywords: sporazumevalne dejavnosti, poslušanje, govorjenje, branje, pisanje, opismenjevanje, preizkus pismenosti
Published in DKUM: 29.01.2018; Views: 1415; Downloads: 282
Full text (1,63 MB) |
7. INTEGRACIJA GLUHE OSEBE S POLŽEVIM VSADKOM V DELOVNO OKOLJEAda Trkulja, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: Gluhota je nevidna invalidnost, ki je slišeči ljudje dejansko ne opazimo. Šele ko pridemo v stik z gluhimi ljudmi, dojamemo, da je to zelo visoka stopnja telesne prizadetosti. V življenju nisem spoznala veliko gluhih (pred 20 leti se jim je reklo gluhonemi, ker ne morejo govoriti). Leta 2012 sem spoznala Barbaro Vegelj, ki je stoodstotno gluha od rojstva. Zaradi sistema, ki nas omejuje na vsakem koraku, nam takih oseb ni omogočeno poglobljeno spoznati, zlasti ne njihovega soočanja z okolico. A Barbara Vegelj je drugačna. Ona govori, ne kreta, nima stika z gluhimi – bila je prva, ki je stopila v redno osnovno šolo in ne v Zavod za gluhe in naglušne. Zame in za prijatelje je s tega zornega kota fenomen. Običajno se je integrirala v svet slišečih – najprej kot osnovnošolka, potem srednješolka in kasneje študentka. Seveda je morala premagati veliko ovir, vsako leto lažje, kar je nepojmljivo tako za stroko kot za nas slišeče. Sedaj normalno govori, česar se je naučila kot popolnoma gluha oseba. Če bi jo starši dali v Zavod za gluhe in naglušne, bi bila verjetno kot večina ostalih seznanjena samo z ročnimi spretnostmi, saj gluhi ne znajo govoriti in komunicirati in jim ne preostane drugega, kot da delajo z rokami in v tišini. A ona se je za vse doseženo borila. Pri tem ji je najbolj pomagala mati, ki ji je brala in jo popravljala, dokler ni pravilno izgovarjala besed (palec je na primer položila na mamino grlo in preko vibracij začutila besedo). Rojena je bila leta 1977, šele pri treh letih so ugotovili, da je gluha. Do svojega 28. leta je uporabljala slušne aparate, ki ji skoraj nič niso pomagali zaradi visoke izgube sluha. »Brala« je z ustnic. Pri 28 letih je dobila polžev vsadek. Od takrat sliši žuborenje vode, petje ptic, glasove čričkov…
Stroka je še vedno mnenja, da se nikakor ne moreš naučiti govoriti, če do četrtega leta ne dobiš polževega vsadka. Barbara Vegelj je primer gluhe osebe, ki je zavrgla vse teorije. Čeprav jo stroka v Sloveniji pozna, je nikoli ne povabijo kot predavateljico in up za starše, ki se jim rodijo gluhi otroci. Zase pravi, da v tem ni posebna, da bi se lahko vsak naučil govoriti in poslušati. Sistem pa je tisti, ki na tem področju izobražuje strokovnjake, ki verjamejo le tistemu, kar jih sistem nauči. Oni nato, hote ali nehote, omejujejo gluhe ljudi, ki se kasneje ne morejo vključiti v svet slišečih. Tudi starši gluhih otrok ne bi smeli gluhote dojemati kot nečesa, kar se ne da premagati. Starši so tisti, ki morajo otroku na prvem mestu nuditi vso oporo, tako čustveno kot pomoč pri učenju, govoru in poslušanju. Zavedati se morajo, da je branje knjig na prvem mestu pri pridobivanju besednega zaklada in komunikaciji, čeprav je v to potrebno vložiti mnogo več truda kot pri nas slišečih.
V diplomski nalogi bi rada zavrgla teorije, ki so še sedaj prisotne v Sloveniji, da gluh človek, brez polževega vsadka, ne more normalno govoriti. V zadnjih 30 letih se v naši državi skorajda nič ni spremenilo pri gluhih in naglušnih, le to, da je bil sprejet znakovni jezik, ki pa, žal, gluhemu človeku ne pomaga ravno pri funkcionalni pismenosti. Gluhi med seboj komunicirajo v znakovnem jeziku, a slišeči, žal, ne uporabljamo njihovega jezika. Posledično se gluhi ne morejo integrirati v svet slišečih, zelo težko dobijo službo in nemalokrat so breme državi, ki jih je sama pripeljala do tega.
Diplomsko delo je namenjeno vsem gluhim, njihovim staršem in strokovnim delavcem, predvsem pa je predstavitev Barbare Vegelj, ki je v svojem življenju dokazala, da se da normalno živeti v svetu slišečih, imeti poklic, delo in življenje kot mi, slišeči, in ki je kljub zavrtemu sistemu dokazala, da je vse mogoče doseči s trdno voljo, vztrajnostjo in z delom.
Keywords: gluhota, govorjenje, branje z ustnic, polžev vsadek, rehabilitacija
Published in DKUM: 10.11.2016; Views: 1699; Downloads: 147
Full text (5,88 MB) |
8. KVANTITATIVNI VIDIK PISANJA ZGODBE UČENCEV 1. RAZREDAVesna Krautberger, 2016, undergraduate thesis Abstract: Govoriti, brati in pisati se ljudje učimo vse življenje. Ob rojstvu smo najprej sposobni zgolj poslušati. Kot dojenček komuniciramo z jokom. S starostjo nekaj tednov začnemo spuščati zvoke, s katerimi sporočamo, kaj želimo. Do enega leta sporočamo svoje želje in potrebe z različnimi glasovi in s telesnimi gibi. Med prvim in drugim letom starosti začnemo izgovarjati prve besede in preproste povedi. Do šestega leta že znamo pripovedovati preproste zgodbe.
Ko otrok vstopi v šolo, je njegovo znanje branja in pisanja različno. Učitelj s pomočjo bralnih in pisalnih stopenj ugotovi predznanje, da ve, kje nadaljevati z učenčevim razvojem bralnih in pisalnih zmožnosti. Potrebno je veliko truda, vaje, motivacije, da je pot do uspešnega branja in pisanja uspešna. Na začetku učenci tvorijo preproste enostavčne povedi, ko pa obogatijo besedni zaklad, začnejo pogosteje tvoriti zložene povedi.
V empiričnem delu naloge sem preverjala kvantitativni vidik pisanja zgodbe učencev 1. razreda na petih mariborskih osnovnih šolah. Preverila sem, koliko enostavčnih povedi je v izdelku, koliko besed vsebuje enostavčna poved, koliko je zloženih povedi v izdelku in koliko je besed na zloženo poved. Preverila sem tudi učenčev napredek glede na nivo pisanja. S preverjanjem kvantitativnega vidika sem z deskriptivno in s kavzalno neeksperimentalno metodo raziskovala, kakšen je napredek učencev v razmahu treh mesecev. Preverjanje je bilo izvedeno dvakrat, pri čemer je bil instrumentarij enak. Le tako lahko govorimo o napredku
Keywords: govorjenje, opismenjevanje, pisanje, enostavčna poved, zložena poved, branje.
Published in DKUM: 06.06.2016; Views: 1302; Downloads: 93
Full text (4,66 MB) |
9. PRAVOPISNE ZMOŽNOSTI UČENCEV 5. RAZREDABrigita Kokol, 2012, undergraduate thesis Abstract: Komunikacija je človekova družbena dejavnost, zato je razvijanje komunikacijskih dejavnosti osnovno težišče pouka. Jezikovne dejavnosti: poslušanje, govorjenje, branje in pisanje predstavljajo integriran jezikovni sistem. Zato je pomemben razvoj vsake izmed dejavnosti. Kajti primanjkljaj pri kateri koli dejavnosti slabi jezikovni sistem. Prav zato so v teoretičnem diplomskem delu vsem štirim komunikacijskim dejavnostim namenjena svoja poglavja. Podrobneje je opisana dejavnost poslušanja. Gre namreč za prvo in najpogostejšo komunikacijsko jezikovno sposobnost, od katere je odvisen razvoj ostalih treh. Pri tem ne gre zapostavljati niti razločujočega poslušanja, ki predstavlja temelj ostalim vrstam poslušanja ter odločilno vpliva na učenje govora in branja. Tako je tudi branje temeljni pogoj za napredovanja otroka v šoli. Še posebej, ko postanejo pisni viri pomembni za učenje. Ob samem usvajanju pisanja se morajo učenci naučiti še številnih pravopisnih pravil. Le-ta so opisana v poglavju o pravopisu. Nekaj strani je namenjenih učnemu načrtu za slovenščino, kjer je med drugim tudi primerjava starega in novega učnega načrta. Namen diplomskega dela je bilo preveriti pravopisno zmožnost učencev 5. razreda. V empiričnem delu sledijo rezultati in interpretacije raziskave razreda, na eni izmed mariborskih osnovnih šol. Raziskava je bila izvedena dvakrat v istem razredu ter z istim besedilom s pravopisnimi napakami, ki so jih morali učenci prepoznati, označiti ter ustrezno popraviti. Le tako je realno in objektivno govoriti o napredku učencev. S tem preizkusom je z deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo bil raziskan individualni napredek učencev v zmožnostih pravopisnih pravil ter razlike v napredku učencev glede na spol v obdobju štirih mesecev. Raziskava je tudi pokazala, da je bil pri večini pravopisnih kriterijev individualni napredek učencev od 1. do 2. preverjanja, prav tako pa tudi, da so bile deklice pri večini pravopisnih kriterijev uspešnejše od dečkov.
Keywords: poslušanje, vrste poslušanja, govorjenje, branje, pisanje, učni načrt, pravopis, besedilo s pravopisnimi napakami
Published in DKUM: 03.01.2013; Views: 2614; Downloads: 325
Full text (3,00 MB) |
10. PISMENOST OTROK PRED VSTOPOM V ŠOLOKatja Kunej, 2012, undergraduate thesis Abstract: Opismenjevanje je proces, skozi katerega gre vsak človek. Začne se že v predšolskem obdobju, do formalne pismenosti pa pride z vstopom otroka v šolo. Prvi otrokovi spodbudniki v procesu opismenjevanja so vsekakor starši. Otrok jih namreč vidi brati in pisati, kar tudi pri njem spodbudi željo po tem. V obdobju, ko ugotovi, da pisalo pušča sledi, ga to spodbuja, da uporablja različne pisalne pripomočke in podlage. Odrasli moramo otrokovo željo po pisanju potešiti, se z njim pogovarjati ter ga voditi. Tudi vzgojitelji/ce v vrtcu z različnimi vajami in preko iger otroke seznanjajo s črkami, jih učijo poimenovanja posameznih črk ter črkovanja, kjer otrok ugotovi, da ima vsaka črka svoj glas ter z njim povezan tudi grafični zapis.
V teoretičnem delu diplomske naloge sem predstavila opismenjevanje, kjer sem se najprej osredotočila na vpliv družine na potek opismenjevanja, nato pa sem še podrobneje opisala vse štiri komunikacijske dejavnosti (govorjenje, poslušanje, pisanje, branje). Posebno poglavje sem namenila tudi dejavnikom začetnega opismenjevanja.
V empiričnem delu pa sem predstavila in interpretirala rezultate preverjanja, ki sem ga izvajala na dveh mariborskih vrtcih s podružnicami. S preizkusom pismenosti sem z deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo raziskala, v kakšni meri je pri otrocih pred vstopom v šolo razvita stopnja pismenosti in kakšen je napredek učencev v štirih mesecih. Obe preverjanji sem izvedla z istim instrumentarijem, v razmahu štirih mesecev, saj le tako lahko govorimo o realnem napredku otrok.
Keywords: opismenjevanje, govorjenje, poslušanje, pisanje, branje, dejavniki opismenjevanja.
Published in DKUM: 18.10.2012; Views: 1934; Downloads: 269
Full text (1,87 MB) |
