1. Telesna govorica kot indikator laganjaKim Obaha, 2024, magistrsko delo Opis: Telesna govorica je neverbalna oblika komunikacije, ki najbolj neposredno izraža naša čustva in občutja, zato je lahko tudi dober indikator laži. Tako izražanje signalov laži skozi telesno govorico kot tudi branje teh signalov laži večinoma poteka nezavedno. Zato je telesna govorica veliko manj podvržena naši kontroli kot besedna govorica, posledično pa lahko ta nesihnronost med besedno in telesno govorico skupaj z drugimi neverbalnimi pokazatelji nakazuje na laganje. Z deskriptivno metodo, metodo anketnega vprašalnika in metodo strukturiranega globinskega intervjuja smo raziskali, v kolikšni meri se ljudje zavedajo telesne govorice kot indikatorja laganja, kakšne so glede na spol in glede na različne starosti sposobnosti branja signalov laži na telesni govorici in kako se razlikuje telesna govorica med spoloma in med različnimi starostnimi skupinami med procesom laganja ter ali izkušnje z vzgajanjem otrok pripomorejo k zavedanju o indikaciji laganja skozi telesno govorico in k boljšim sposobnostim prepoznavanja laganja. Skozi raziskavo smo opredelili tudi nekaj osnovnih pravil o branju telesne govorice in nekaj pogostih neverbalnih pokazateljev laganja.
Ključne besede: telesna govorica, neverbalna komunikacija, laganje, zavajanje, nezavedna sporočila
Objavljeno v DKUM: 19.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (3,45 MB) |
2. Vpliv govoric na kadre znotraj podjetjaSofija Debeljak, 2024, diplomsko delo Opis: V sodobnih organizacijskih okoljih je širjenje govoric med kadri postalo pogost pojav, ki lahko pomembno vpliva na delovno okolje, medosebne odnose ter poslovno uspešnost podjetja. Govorice, kot neformalen način komunikacije, lahko izvirajo iz različnih virov in se lahko dotikajo različnih vidikov delovanja podjetja, vključno z organizacijsko kulturo, produktivnostjo, motivacijo kadrov ter delovnim zadovoljstvom. Kljub svoji pogosti prisotnosti in vplivu na organizacijsko dinamiko pa je še vedno relativno malo raziskav, ki bi sistematično proučile ta pojav in njegove posledice znotraj podjetja.
Zato je osrednji namen tega raziskovalnega dela temeljito analizirati vpliv govoric na kadre znotraj podjetja ter razumeti, kako različne oblike govoric vplivajo na delovno okolje in medsebojne odnose med kadri. Raziskava se bo osredotočila na identifikacijo različnih vzrokov, ki spodbujajo širjenje govoric, ter njihovih posledic na organizacijsko kulturo, produktivnost, motivacijo kadrov ter delovno zadovoljstvo. S poglobljenim razumevanjem tega fenomena bomo lahko identificirali ključne dejavnike, ki prispevajo k nastanku in širjenju govoric, ter razvili strategije za njihovo obvladovanje in upravljanje z njimi v organizacijskem kontekstu.
Ugotovljeno je, da polovica podjetji niti ne izvaja ukrepe za obvladovanje govoric v delovnem okolju in da se premalo ukvarja s preprečevanjem širjenja govorice, ali pa da odziv vodstva podjetja na upravljanje z govoricami ni učinkovit. Rezultati raziskave kažejo, da obstaja prostor za izboljšanje v vlogi vodstva pri obvladovanju in preprečevanju širjenja govoric znotraj podjetja. Občasna proaktivnost vodstva je korak v pravo smer, vendar je treba poudariti, da bi moralo biti prizadevanje za obvladovanje govoric stalno in sistematično. Pomembno je tudi opaziti, da so nejasni komunikacijski kanali prispevali k širjenju govoric, kar kaže na potrebo po izboljšanju transparentnosti in jasnosti komunikacije v podjetju.
Z analizo in interpretacijo pridobljenih podatkov želimo prispevati k boljšemu razumevanju tega pomembnega aspekta delovnega življenja ter ponuditi smernice in priporočila za izboljšanje komunikacijskih procesov in delovne klime znotraj podjetij. Naša raziskava bo tako pripomogla k dvigu zavedanja o pomenu učinkovitega upravljanja komunikacije in obvladovanja govoric v sodobnih organizacijskih okoljih ter prispevala k razvoju strategij, ki bodo podpirale vzpostavitev pozitivnega delovnega okolja in spodbujale produktivnost ter dolgoročno uspešnost podjetij.
Ključne besede: govorica, kadri, organizacijska klima, delovna motivacija, management
Objavljeno v DKUM: 18.06.2024; Ogledov: 191; Prenosov: 37
Celotno besedilo (3,32 MB) |
3. Pomen telesne govorice v zborovstvu : magistrsko deloLucija Pušenjak, 2023, magistrsko delo Opis: Zborovodja je osrednja oseba v zboru. V magistrski nalogi smo raziskovali, kako njegova telesna govorica vpliva na kvaliteto petja in njegovo uspešnost. Ključnega pomena so njegove oči in obraz, ki bi naj kazali voljo, razpoloženje in notranje želje. Najtežje je peti pred dirigentom, katerega mimika in kretnje so neizrazite in medle. Pevci predstavljajo glasbilo, na katero zborovodja ˝igra˝, saj se odzivajo na geste, ki jih kaže zborovodja. Zato mora biti zelo pazljiv, saj lahko določena gesta ali pomanjkanje le-te povzroči glasovno napetost ali mlahav ton pri pevcih. Zborovodja ne nakazuje zgolj tempa in dinamike, njegove geste morajo izražati nekaj več, da vzbudi pozornost pevcev. Če je delo vrhunsko zapeto in izvedeno, a brez interpretacije in emocij, pri ljudeh ne zbudi pretirane pozornosti.
V empiričnem delu smo predstavili izsledke raziskave o pomenu telesne govorice zborovodij. S pomočjo seznama, sestavljenega za namene te raziskave, smo opazovali in ocenjevali telesno govorico 9 dirigentov, tj. 5 žensk in 4 moških, ki so sodelovali na dirigentskem tekmovanju »Zvok mojih rok,. Analiza 14 posnetkov je pokazala, da večina zborovodij izraža srednjo do visoko mero ekspresivne telesne govorice, in da je zborovodja, katerega telesna govorica je ekspresivna, uspešnejši od tistega, ki ni toliko izrazit.
Ključne besede: Telesna govorica, zborovodja, pevci, ekspresivnost, dirigentsko tekmovanje Zvok mojih rok
Objavljeno v DKUM: 03.10.2023; Ogledov: 406; Prenosov: 48
Celotno besedilo (931,05 KB) |
4. Neverbalna komunikacija v trenutkih neiskrenosti in zavajanja : diplomsko deloBlaž Benedičič, 2022, diplomsko delo Opis: Cilj diplomskega dela je bil prepoznati neverbalne znake prevare. Z literaturo smo povezali znano o neiskrenosti in neverbalni komunikaciji, s tem pa izluščili tiste vizualne signale, ki prevaro nakazujejo. Ugotovili smo, da se telesna govorica močno prepleta z resničnostjo izjav in jo lahko jasno odraža, še posebej takrat, ko je sumljeno neiskrena oseba postavljena v položaj, kjer mora svoja dejanja in besede pojasniti, denimo pred televizijsko kamero. Teorijo smo nato uporabili za analizo primera. Ugotovili smo, da je mogoče določiti trenutke, ko oseba zelo verjetno laže, če poznamo njeno običajno vedenje in smo pozorni na vse neverbalne znake ter kontekst.
Ključne besede: neiskrenost, laž, neverbalni znaki prevare, telesna govorica
Objavljeno v DKUM: 21.10.2022; Ogledov: 599; Prenosov: 99
Celotno besedilo (1,02 MB) |
5. Vplivnostna moč telesne govorice : diplomsko deloKim Obaha, 2021, diplomsko delo Opis: Telesna govorica je zunanji odraz človekovega emocionalnega stanja; regulira medosebne odnose in dopolnjuje besedna sporočila, vključuje lahko sleherno nerefleksivno ali refleksivno kretnjo dela telesa ali celotnega telesa. Namen tega dela je bil ugotoviti, na katera področja našega življenja vpliva telesna govorica in kako ter ali se ljudje zavedamo njene vplivnostne moči na teh področjih; hkrati pa raziskati, kakšen pomen in vplivnostno vlogo nosijo posamezni faktorji telesne govorice in ali se teh pomenov zavedamo ter kako pogosta je uporaba nekaterih vplivnih faktorjev. Raziskava je bila izpeljana s pomočjo konstruktivne deskriptivne metode in anketnega vprašalnika, čemur je sledila interpretacija rezultatov. Ugotovljen je bil vpliv telesne govorice v povezavi z medosebnim komuniciranjem, višanjem samozavesti, nezavedno ravnjo, s prepričevanjem in z laganjem ter pomen in vplivnost oči, obraza, rok, drže telesa, telesnega stika, prostorske bližine, videza, hitrosti govora, globine glasu, tišine in skupka gest. Rezultati ankete so pokazali, da je zavedanje o vplivnostni moči telesne govorice prezentno, vendar glede nekaterih raziskanih dejstev pomanjkljivo, ter da je povprečna uporaba vplivnih faktorjev le občasna, nekateri so namreč aplicirani pogosteje, kar je odvisno od same dejavnosti.
Ključne besede: telesna govorica, neverbalna komunikacija, kretnje, nezavedna sporočila
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 1076; Prenosov: 191
Celotno besedilo (2,58 MB) |
6. Vpliv vaje na knjižni izgovor pri branjuMarta Jakob, 2019, magistrsko delo Opis: Vpliv narečja na knjižno izreko je zelo velik. Vsako narečje in vsak pokrajinski pogovorni jezik ima namreč svoje značilnosti, ki se jih govorci pogosto niti ne zavedamo in jih podzavestno vključujemo tudi v knjižni izgovor pri branju ali prosti govor v knjižni izreki. Zato smo se v nalogi posvetili vprašanju, ali je mogoče s pomočjo vaje odpraviti morebitna odstopanja od knjižne izreke pri branju besedila v knjižnem jeziku. Preverjanje branja smo izvedli v dveh oddelkih sedmega razreda na eni izmed mariborskih osnovnih šol. Nato smo v oddelku, ki je predstavljal eksperimentalno skupino, izvedli 10 vaj za ponovitev pravorečja. Sledilo je drugo preverjanje, katerega rezultati so pokazali, da je med oddelkoma (tj. kontrolno in eksperimentalno skupino) prišlo do razlik v napredku. S pomočjo statističnega programa SPSS smo ugotovili, da gre za statistično značilno razliko. Na podlagi pridobljenih rezultatov trdimo, da je vaja oziroma srečevanje s pravilno knjižno izreko ključnega pomena pri odpravljanju prej omenjenih odstopanj od knjižne izreke.
Ključne besede: knjižna izreka, pravorečje, mestna govorica, Maribor
Objavljeno v DKUM: 11.11.2019; Ogledov: 924; Prenosov: 110
Celotno besedilo (1,73 MB) |
7. |
8. Policijsko poznavanje verbalne in neverbalne komunikacije pri zaslišanju osumljenca : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloSebastjan Žgur, 2019, diplomsko delo Opis: Pri pridobivanju izjave mora policist znati presoditi oziroma ovrednotiti ter oceniti izjavo osumljenca. Pri verbalno podani izjavi osumljenca je poudarek na izrečenih besedah, medtem ko pri neverbalni komunikaciji govori telo, še preden se govor prične. V kolikor policist dobro pozna znake neverbalne komunikacije osumljenca, lažje presodi verodostojnost verbalne trditve. Poudariti moramo, da ima neverbalna komunikacija večjo sporočilno moč in je bolj verodostojna, vendar se verbalna in neverbalna komunikacija medsebojno dopolnjujeta. To je najbolj očitno, ko med njima pride do neskladja in takrat začutimo, da nas vsebina izjave, ki jo je podal osumljeni, nekako ni prepričala in nima pravega pomena. Obstajajo različne metode in tehnike prepoznavanja laži, ki pa niso dovolj objektivne, da bi lahko z gotovostjo trdili, da nekdo laže. Navadno si z njimi lahko pomagamo pri usmerjanju iskanja dokazov, ki so najbolj zanesljiv način dokazovanja in odkrivanja resnice.
Ključne besede: diplomske naloge, verbalna komunikacija, neverbalna komunikacija, osumljenec, zaslišanje, govorica telesa
Objavljeno v DKUM: 26.03.2019; Ogledov: 1622; Prenosov: 184
Celotno besedilo (1,18 MB) |
9. Prepoznavanje laži s pomočjo neverbalne komunikacije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAnja Arčnik, 2018, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je zajeto vse o lažeh in prevarah in o tem zakaj ljudje sploh lažejo.
Našteti in opisani so tipi lažnivcev. Predstavljene so tudi vrste laži in njihova zaznava.
Z lažmi in prevarami se srečujemo vsak dan.
Ne moremo storiti veliko, da bi nekomu preprečili, da bi nam lagal, lahko pa se naučimo bolje prepoznavati in presojati zapleteno vedenje, ki je povezano z medsebojnim sporazumevanjem. Lahko se naučimo slišati različne odtenke glasu, prepoznati drobne razlike v hitrosti govora, višini glasu in glasnosti, ki namigujejo na poskus prevare. Če prisluhnemo vsebini govora, nam to lahko pomaga razumeti, kako sogovornik razmišlja. Če se naučimo videti onkraj telesnih znakov stresa in običajnih mask, lahko natančneje razberemo pomen kretenj, drže, položaja, izraza in gibov.
Strokovnjaki, psihologi, policisti in laiki se trudijo prepoznati laži skozi neverbalno komunikacijo, vendar se dosti krat pojavijo razne težave, ki sem jih izpostavila v diplomskem delu. Vzrok za to, so naj več krat napačna prepričanja o dejanskih znakih laganja ali pa preveliko opiranje na samo neverbalno komunikacijo.
V drugem delu diplome so predstavljena čustva, ki se pojavljajo med laganjem ter znaki neverbalne komunikacije, kot so, govorica telesa, kretnje, drža, gibi, mikro obrazni izrazi. Neverbalno komunikacijo je težje nadzorovati kot verbalno. Zaradi tega se lahko pojavijo ključni indikatorji, ki nakazujejo na laži.
Ključne besede: laž, laganje, odkrivanje laži, neverbalna komunikacija, govorica telesa, glas, obrazni izrazi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.07.2018; Ogledov: 2568; Prenosov: 486
Celotno besedilo (1,09 MB) |
10. MOČ BESED; ANALIZA ZAKLJUČNEGA GOVORA NA ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGRAH 2010 V KANADSKEM VANCOUVRUVita Petek, 2016, diplomsko delo Opis: Olimpijske igre so mega dogodek, pomemben za turizem. Nekateri elementi olimpijskega protokola so postali del tradicije in takšna je tudi zaključna prireditev, ki pomeni formalni zaključek iger. Govor mora podati predsednik organizacijskega odbora, v našem primeru John Furlong. Na podlagi besed, ki sestavljajo govor, smo ugotovili, da je govor čustven, močan, spodbuden ter poln hvaležnosti. Čustvena komponenta ima v govoru pomembno vlogo, saj je Furlong že kot otrok občudoval olimpijske igre. Osrednji samostalnik govora je beseda »games« (igre). Ugotovili smo, da Furlong govori ameriško angleščino, stil govora je čustven, model prepričevanja pa je patos. Ugotovili smo tudi, da je Furlongov govor bogat z ekspresivnimi besednimi figurami in pesniškimi sredstvi. Analiza govora je pokazala rabo retoričnih sredstev, kot sta trditev in silogizem. Retorične figure, ki so uporabljene v govoru, pa so stopnjevanje, retorično vprašanje, metafora, personifikacija, simbol, perifraza, sentenca, naštevanje in primera. Poleg besedne analize je dodatne informacije razkrila analiza telesne govorice, ki je med drugim odražala enakopravnost, nato dominanco, prikrivanje in odkritost.
Ključne besede: olimpijske igre, govor, govorica telesa, prireditve, John Furlong
Objavljeno v DKUM: 19.10.2016; Ogledov: 1958; Prenosov: 264
Celotno besedilo (901,04 KB) |
