| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 158
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Vzgoja dvojezičnih otrok z metodo »en starš - en jezik« pri starših Slovencih : magistrsko delo
Dolores Gjergjek, 2024, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo obravnavali dvojezičnost, podrobneje smo opisali metodo »en starš – en jezik«. Predstavili smo kritično obdobje pri učenju drugega jezika ter sociolingvistiko v povezavi z dvojezičnostjo. Na kratko smo opisali tudi dve teoriji osebnostnega razvoja. V okviru metodologije smo uporabili dve kvalitativni metodi raziskovanja: polstrukturiran intervju in opazovanje. Vzorec je sestavljala tričlanska družina. Raziskovali smo pozitivne in negativne posledice uporabe omenjene metode ter razloge, zaradi katerih se starši z istim maternim jezikom odločijo za dvojezično vzgojo. Analizirali smo tudi različne metode za spodbujanje enakovrednega učenja obeh jezikov, dejavnike, ki vplivajo na vzpostavitev dvojezičnosti, ter težave, ki so se pojavile pri dvojezični vzgoji. Ugotovili smo, da se tej metodi pripisujejo predvsem pozitivne posledice, kot so naravno osvajanje jezika in več vloženega truda v vzgojo otroka. Glavna negativna posledica, ki smo jo opazili, je doslednost uporabe tujega jezika. Poglaviten razlog za odločitev staršev o dvojezični vzgoji otroka je bil izpostavljenost še enemu jeziku poleg maternega zaradi prednosti, ki jih prinaša dvojezičnost. Da bi njun otrok enakovredno uporabljal oba jezika, starša izbirata predvsem knjige, pravljice, pogovarjanje in opisovanje stvari. Proučevani dejavniki, ki so družina, sorodniki, okolje in kultura, na vzpostavitev dvojezičnosti niso imeli bistvenega vpliva, saj so bili družinski člani podpirajoči, s kritikami iz okolja pa se niso srečali. Največji izziv, s katerim se starša srečujeta pri dvojezični vzgoji, je otrokova neuporaba angleščine, saj komunicira večinoma le v slovenščini. Z opazovanjem smo pri otroku želeli preveriti njegovo uporabo nepravilnih glagolov v angleščini. Ugotovili smo, da pri govoru o dejanjih v preteklosti, uporabi pravilno obliko nepravilnih glagolov.
Keywords: dvojezičnost, metoda »en starš – en jezik«, dvojezični otroci, govor, intervju
Published in DKUM: 28.11.2024; Views: 0; Downloads: 13
.pdf Full text (1,94 MB)

2.
Pripovedovanje realnih in domišljijskih zgodb ob slikovnem gradivu 5-6 let starih otrok : diplomsko delo
Anja Goličnik, 2024, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Pripovedovanje realnih in domišljijskih zgodb ob slikovnem gradivu 5–6 let starih otrok smo v teoretičnem delu opredelili govorni razvoj predšolskega otroka, razvoj mišljenja ter načine spodbujanja domišljije v pripovedovanju. Pri tem smo podrobneje opisali otrokovo zaznavanje govornih glasov in izgovorjave prvih glasov, opredelili govor ter postopek gradnje stavkov. Spoznali smo štiri stopnje razvoja, senzomotorično, predoperativno, stopnjo konkretno logičnega ter formalno logičnega mišljenja. Podrobneje smo spoznali otrokovo besedišče in dejavnike njegovega razvoja, spoznali, kako se razvija otroško pripovedovanje ter kako ga lahko ocenimo z danimi merili. Raziskovali smo vpliv domišljije ter predstavili nekaj načinov, kako lahko otroke navajamo in spodbujamo k uporabi domišljijskih elementov. V empiričnem delu smo izvedli dve preverjanji pripovedovanja ob sličicah. Otroci so v obeh preverjanjih pripovedovali dve zgodbi, eno po predlogi s črno-belimi sličicami in eno po predlogi z barvnimi sličicami. Vse zgodbe smo posneli in jih kasneje dobesedno prepisali ter analizirali s pomočjo meril za ocenjevanje koherentnosti. Zanimalo nas je, ali se otroci odločajo bolj za pripovedovanje realnih zgodb s preprostim opisom ilustracij ali v svoje pripovedovanje vključijo pridih domišljije in ustvarjalnosti. Rezultati so pokazali, da otroci v svoje pripovedovanje vključujejo zelo malo ustvarjalnih elementov in da so njihove zgodbe v večini še vedno samo enostavno časovno nizanje dogodkov.
Keywords: govor otrok, besedišče, realno pripovedovanje, domišljijsko pripovedovanje
Published in DKUM: 10.09.2024; Views: 27; Downloads: 16
.pdf Full text (1,27 MB)

3.
Stanje in perspektive uporabe govornih virov v raziskavah govora
Mira Krajnc Ivič, 2024, scientific monograph

Abstract: Znanstvena monografija Stanje in perspektive uporabe govornih virov v raziskavah govora predstavlja rezultate prvega leta dela v raziskovalnem projektu Temeljne raziskave za razvoj govornih virov in tehnologij za slovenski jezik (J7-4642) kot tudi rezultate raziskovalcev, ki se ukvarjajo z govorom v drugih raziskovalnih projektih, s skupnim glavnim ciljem strateškega in učinkovitega razvoja prostodostopnih govornih virov. Prispevki izpostavljajo načrte, cilje in izzive ob gradnji govornih virov, in sicer na leksikalni in skladenjski ravni, iščejo rešitve za posebnosti govora na fonetično-fonološki ravni tudi v povezavi s standardi zapisovanja (narečnega) govora. Govor in jezikovna variantnost sta raziskovana kot manifestacija socialne slojevitosti, govorjeni diskurz pa tudi z vidika součinkovanja različnih semiotskih kodov v smislu vzajemnega učinkovanja za tvorjenje smisla sporočila. Z vidika prepletanja prvin govorjenega in pisnega jezika so analizirana izbrana spletna besedila, zanemarjena ni niti vloga govora v gledališki umetnosti.
Keywords: jezikovne tehnologije, govor, govorjeni diskurz, slovenščina, govorni viri
Published in DKUM: 18.07.2024; Views: 217; Downloads: 21
.pdf Full text (13,68 MB)
This document has many files! More...

4.
Deček s težjo govorno-jezikovno motnjo: študija primera : študija primera
Veronika Vimer, 2024, master's thesis

Abstract: Otroci se med seboj razlikujejo, vsak zase je poseben. GJM lahko otroka pri njegovem napredku močno ovira. Če je pravočasno odkrit vzrok, lahko otroku pomagamo motnjo odpraviti in mu omogočiti normalen napredek in uspeh. V teoretičnem delu magistrske naloge so predstavljeni otroci s PP, pri tem smo predstavili vrste otrok s PP, na kratko smo razložili, kako poteka usmerjanje otrok s PP ter kakšne težave in prilagoditve imajo ti otroci. Natančno smo opisali razvoj govora, prve glasove in prve besede. Opredelili in opisali smo vrste GJM, vzroke nastanka in kako te motnje odpraviti. V tem delu smo natančneje opisali sluh, kako naše uho deluje, kakšen je pomen sluha, fonološko zavedanje in opismenjevanje ter kaj predstavlja okvara sluha, gluhota in naglušnost. V empiričnem delu smo predstavili študijo primera dečka s težjo GJM, ki jo je povzročil oslabljen sluh. Podrobneje smo predstavili dečkovo prvotno in končno stanje GJM ob zaključku 1. razreda osnovne šole. Prikazali smo cilje, ki smo si jih zadali ob raziskavi. Za raziskavo smo uporabili polstrukturiran intervju, dokumentacijo o dečku ter opazovanje z udeležbo. Ugotovili smo, da se je dečkov govor zaradi hitrega odkritja težave s sluhom ter pomoči staršev in logopedov izredno izboljšal, saj deček ob koncu 1. razreda že govori skoraj tako kot njegovi vrstniki.
Keywords: Govorno-jezikovne motnje, deček, otroci s posebnimi potrebami, govor, sluh.
Published in DKUM: 20.02.2024; Views: 361; Downloads: 112
.pdf Full text (1,92 MB)

5.
Preverjanje besedišča učencev prvega razreda ob pripovedovanju, asociacijah in protipomenkah
Anika Kavkler, 2023, master's thesis

Abstract: V zaključnem delu z naslovom Preverjanje besedišča učencev prvega razreda ob pripovedovanju, asociacijah in protipomenkah je bil namen ugotoviti, kakšno besedišče imajo učenci prvega razreda, in sicer pri pripovedovanju ob sličicah, ugotavljanju protipomenk, tvorjenju povedi z novo besedo ter nizanju asociacij. V teoretičnem delu smo opisali razvoj otrokovega govora, od rojstva do poznega otroštva, dejavnike, ki so povezani z govornim razvojem, opredelili smo poslušanje in našteli vrste poslušanja, ki se pojavljajo v osnovni šoli. Opredelili smo besedišče, razvoj besednjaka, pripovedovanje zgodb, koherentnosti in kohezivnosti, asociacij ter protipomenk. V empiričnem delu smo želeli preveriti besedišče otrok prvega razreda. Preveriti smo želeli, kako učenci pripovedujejo ob slikovni podlagi, kako in katere asociacije nanizajo ob določeni besedi ter ali poznajo ustrezne protipomenke in jih uporabijo v novi povedi. Zanimalo nas je, kako koherentne in kohezivne zgodbe bodo pripovedovali učenci, ali bodo ugotovili vse protipomenke ter koliko asociacij bodo nanizali. Na koncu smo vse podatke prikazali v skupni tabeli, kjer smo ugotavljali, kje so imeli prvošolci največ težav ter kakšno besedišče imajo.
Keywords: besedišče, govor, pripovedovanje, asociacije, protipomenke
Published in DKUM: 20.11.2023; Views: 444; Downloads: 53
.pdf Full text (2,57 MB)

6.
Slušno zaznavanje glasov in zvokov otrok, starih 2-4 let
Leja Šenk, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Govor in slušno zaznavanje nas spremljata praktično ves čas našega življenja, zato je še kako pomemben njun razvoj v predšolskem obdobju. Razvoj govora in slušnega zaznavanja je kompleksna zadeva, ki pa jo vsak teoretik razlaga na svojstven način, vse teorije pa imajo nekaj skupnega – vse stremijo k čim boljšemu in čim hitrejšemu razvoju. Vsak otrok mora imeti možnost izražanja svojega mišljenja, mora biti slišan, hkrati pa mora znati tudi poslušati in slišati. V diplomskem delu se osredotočamo na poslušanje in govor otrok. Izvedli smo raziskavo, v kateri smo raziskovali, kako dobro otroci poslušajo, si zapomnijo in na koncu tudi povejo zaporedje, ki jim je bilo predvajano. Raziskavo smo izvedli v dveh sklopih v razponu treh mesecev. Ugotovili smo, da so otroci po treh mesecih poslušanja posnetkov bistveno napredovali. Prepoznali so več, hkrati pa so prepoznano povedali tudi ustrezneje.
Keywords: glasovi, govor otrok, pomnjenje, poslušanje, zvoki
Published in DKUM: 03.11.2023; Views: 501; Downloads: 94
.pdf Full text (2,60 MB)

7.
Jareninski govor : magistrsko delo
Žiga Šauperl, 2023, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo prinaša rezultate raziskave govora v Jarenini, ki leži v zahodnem delu Slovenskih goric. Temeljni namen je prikazati in analizirati narečne značilnosti govora na vseh jezikovnih ravninah. Gradivo je bilo zbrano s pomočjo Vprašalnice za slovenski lingvistični atlas. Zbiranje izrazja je potekalo s pomočjo informatorjev. Hkrati je potekalo tudi zapisovanje v fonetični obliki. Jareninski govor je del panonske narečne skupine, po osnovni razvrstitvi ga uvrščamo v slovenskogoriško narečje, natančneje v zahodno slovenskogoriško podnarečje. Značilno zanj je daljšanje kratkih naglašenih samoglasnikov, kar je posledica vpliva sosednjega štajerskega narečja. Razlike v primerjavi z vzhodnim slovenskogoriškim podnarečjem so predvsem na glasoslovni ravni. Govor ne pozna kolikostnega nasprotja, vsi naglašeni samoglasniki so dolgi, nenaglašeni pa kratki. Staro- in novoakutirani samoglasniki v nezadnjih in zadnjih ali edinih so se podaljšali in imajo tako drugačne odraze oz. so se razvijali drugače kot stalno dolgi. Na oblikoslovni ravni so oblikotvorni in oblikospreminjevalni vzorci podobni kot pri ostalih govorih zahodnega slovenskogoriškega podnarečja. Tudi glede na posamezne besedne vrste so razlike minimalne, vendar se pojavljajo nekatera odstopanja. Pojavlja se samo kratek nedoločnik, rabi se samo določna oblika pridevnika. V skladnji ni bistvenih razlik v primerjavi s knjižnim jezikom, mestoma je čutiti vpliv nemščine. Na leksikalni ravni je opazen močan vpliv nemščine, pojavlja se veliko izrazov nemškega izvora.
Keywords: dialektologija, panonska narečna skupina, slovenskogoriško narečje, Jarenina, jareninski govor
Published in DKUM: 05.06.2023; Views: 487; Downloads: 73
.pdf Full text (2,11 MB)

8.
Vpliv branja pravljic na otrokovo besedišče v drugem starostnem obdobju : diplomsko delo
Anja Bučar, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Vpliv branja pravljic na otrokovo besedišče v drugem starostnem obdobju smo preučevali, kako lahko na razvoj in širjenje otrokovega besedišča vpliva vzgojiteljevo branje in pripovedovanje otroške literature. Diplomsko delo sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu našega diplomskega dela smo se osredotočili predvsem na pomen in razvoj govora ter pomen pripovedovanja. Eno poglavje je osredotočeno tudi na sam razvoj pripovedovanja, saj se diplomsko delo navezuje na pripovedovanje, vključena je tudi domišljija otrok. V empiričnem delu imamo opredeljene in prikazane rezultate pridobljenih podatkov naše raziskave. S pomočjo raziskave smo preučevali stopnjo otrokovega besedišča. Vzgojiteljica je vrtčevskim otrokom drugega starostnega obdobja šest mesecev načrtno pripovedovala in brala različne pravljice, pri čemer smo želeli vplivati na širjenje otrokovega besedišča. Ob našem preverjanju v mesecu maju so si otroci ob dveh prikazanih sličicah v poljubnem zaporedju izmišljali svojo zgodbo.
Keywords: branje, pravljice, besedišče, govor, pripovedovanje.
Published in DKUM: 12.05.2023; Views: 626; Downloads: 75
.pdf Full text (1,23 MB)

9.
Socialna zvrstnost v dvojezičnem srednješolskem izobraževanju (s slovenskim in madžarskim jezikom)
Saša Adorjan, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo raziskali vprašanje rabe socialnih zvrsti jezika pri dijakih dvojezične srednje šole z učnima jezikoma slovenščino in madžarščino. V teoretičnem delu sta predstavljeni evropska in slovenska jezikovna zakonodaja, nato jezikovni položaj narodnostnih skupnosti in še bolj specifično – madžarske narodnostne skupnosti. Sledi pregled šolske zakonodaje in predstavitev značilnosti šolskega modela v Prekmurju, zatem pa še opis jezikovnih značilnosti obravnavanega območja. V empiričnem delu je predstavljena raziskava o rabi slovenskih in madžarskih socialnih zvrsti jezika med dijaki od 1. do 4. letnika programov Gimnazije in Strojnega tehnika, ki obiskujejo dvojezično srednjo šolo z učnima jezikoma slovenščino in madžarščino. Ugotavljali smo, katere socialne zvrsti dijaki uporabljajo v različnih okoliščinah, tj. v šoli, doma, v pogovoru z vrstniki ipd., kako dobro obvladajo svoj krajevni govor in kakšen odnos imajo do njega. Na koncu smo primerjali, kakšne so razlike v rabi jezika leta 2010 in sedaj. Zaključili smo, da je izbira jezikovnih zvrsti res odvisna predvsem od okoliščin, v katerih poteka komunikacija.
Keywords: dvojezičnost, manjšinska zakonodaja, socialne zvrsti jezika, knjižni jezik, narečni govor
Published in DKUM: 12.04.2023; Views: 533; Downloads: 48
.pdf Full text (2,61 MB)

10.
Vpliv žepne pravljice na pripovedovanje otrok : diplomsko delo
Valentina Satler, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Vpliv žepne pravljice na pripovedovanje otrok sestavljajo teoretični, empirični in praktični del. V teoretičnem delu sta najprej omenjeni neverbalna in socialna komunikacija, nato pa sta poglobljeno razložena govorni razvoj in pomen otroške literature za otrokov razvoj. V empiričnem delu je zapisan cilj raziskave, zastavljene so hipoteze in opisan postopek raziskovanja. Na koncu so predstavljeni in analizirani pridobljeni rezultati. Zbranih je 12 pripovedovanj šestih otrok, starih pet do šest let. Vsak izmed otrok je pripovedoval dve zgodbi s pomočjo žepne pravljice, ki si jo je izdelal. Otroci so bili razdeljeni v tri skupine, in sicer otroka, ki sta na govornem področju slabša, otroka, ki sta na govornem področju povprečna, in otroka, ki sta na govornem področju boljša. V sklepu je podana primerjava pripovedovanj različno sposobnih otrok.
Keywords: žepna pravljica, predšolski otrok, pripovedovanje, govor
Published in DKUM: 30.03.2023; Views: 771; Downloads: 88
.pdf Full text (2,26 MB)

Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica