1. Jareninski govor : magistrsko deloŽiga Šauperl, 2023, master's thesis Abstract: Magistrsko delo prinaša rezultate raziskave govora v Jarenini, ki leži v zahodnem delu Slovenskih goric. Temeljni namen je prikazati in analizirati narečne značilnosti govora na vseh jezikovnih ravninah. Gradivo je bilo zbrano s pomočjo Vprašalnice za slovenski lingvistični atlas. Zbiranje izrazja je potekalo s pomočjo informatorjev. Hkrati je potekalo tudi zapisovanje v fonetični obliki.
Jareninski govor je del panonske narečne skupine, po osnovni razvrstitvi ga uvrščamo v slovenskogoriško narečje, natančneje v zahodno slovenskogoriško podnarečje. Značilno zanj je daljšanje kratkih naglašenih samoglasnikov, kar je posledica vpliva sosednjega štajerskega narečja. Razlike v primerjavi z vzhodnim slovenskogoriškim podnarečjem so predvsem na glasoslovni ravni. Govor ne pozna kolikostnega nasprotja, vsi naglašeni samoglasniki so dolgi, nenaglašeni pa kratki. Staro- in novoakutirani samoglasniki v nezadnjih in zadnjih ali edinih so se podaljšali in imajo tako drugačne odraze oz. so se razvijali drugače kot stalno dolgi. Na oblikoslovni ravni so oblikotvorni in oblikospreminjevalni vzorci podobni kot pri ostalih govorih zahodnega slovenskogoriškega podnarečja. Tudi glede na posamezne besedne vrste so razlike minimalne, vendar se pojavljajo nekatera odstopanja. Pojavlja se samo kratek nedoločnik, rabi se samo določna oblika pridevnika. V skladnji ni bistvenih razlik v primerjavi s knjižnim jezikom, mestoma je čutiti vpliv nemščine. Na leksikalni ravni je opazen močan vpliv nemščine, pojavlja se veliko izrazov nemškega izvora.
Keywords: dialektologija, panonska narečna skupina, slovenskogoriško narečje, Jarenina, jareninski govor
Published in DKUM: 05.06.2023; Views: 163; Downloads: 22
 Full text (2,11 MB) |
2. Vpliv branja pravljic na otrokovo besedišče v drugem starostnem obdobju : diplomsko deloAnja Bučar, 2023, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom Vpliv branja pravljic na otrokovo besedišče v drugem starostnem obdobju smo preučevali, kako lahko na razvoj in širjenje otrokovega besedišča vpliva vzgojiteljevo branje in pripovedovanje otroške literature. Diplomsko delo sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu našega diplomskega dela smo se osredotočili predvsem na pomen in razvoj govora ter pomen pripovedovanja. Eno poglavje je osredotočeno tudi na sam razvoj pripovedovanja, saj se diplomsko delo navezuje na pripovedovanje, vključena je tudi domišljija otrok. V empiričnem delu imamo opredeljene in prikazane rezultate pridobljenih podatkov naše raziskave. S pomočjo raziskave smo preučevali stopnjo otrokovega besedišča. Vzgojiteljica je vrtčevskim otrokom drugega starostnega obdobja šest mesecev načrtno pripovedovala in brala različne pravljice, pri čemer smo želeli vplivati na širjenje otrokovega besedišča. Ob našem preverjanju v mesecu maju so si otroci ob dveh prikazanih sličicah v poljubnem zaporedju izmišljali svojo zgodbo.
Keywords: branje, pravljice, besedišče, govor, pripovedovanje.
Published in DKUM: 12.05.2023; Views: 216; Downloads: 26
Full text (1,23 MB) |
3. Socialna zvrstnost v dvojezičnem srednješolskem izobraževanju (s slovenskim in madžarskim jezikom)Saša Adorjan, 2020, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo raziskali vprašanje rabe socialnih zvrsti jezika pri dijakih dvojezične srednje šole z učnima jezikoma slovenščino in madžarščino. V teoretičnem delu sta predstavljeni evropska in slovenska jezikovna zakonodaja, nato jezikovni položaj narodnostnih skupnosti in še bolj specifično – madžarske narodnostne skupnosti. Sledi pregled šolske zakonodaje in predstavitev značilnosti šolskega modela v Prekmurju, zatem pa še opis jezikovnih značilnosti obravnavanega območja. V empiričnem delu je predstavljena raziskava o rabi slovenskih in madžarskih socialnih zvrsti jezika med dijaki od 1. do 4. letnika programov Gimnazije in Strojnega tehnika, ki obiskujejo dvojezično srednjo šolo z učnima jezikoma slovenščino in madžarščino. Ugotavljali smo, katere socialne zvrsti dijaki uporabljajo v različnih okoliščinah, tj. v šoli, doma, v pogovoru z vrstniki ipd., kako dobro obvladajo svoj krajevni govor in kakšen odnos imajo do njega. Na koncu smo primerjali, kakšne so razlike v rabi jezika leta 2010 in sedaj. Zaključili smo, da je izbira jezikovnih zvrsti res odvisna predvsem od okoliščin, v katerih poteka komunikacija.
Keywords: dvojezičnost, manjšinska zakonodaja, socialne zvrsti jezika, knjižni jezik, narečni govor
Published in DKUM: 12.04.2023; Views: 183; Downloads: 19
Full text (2,61 MB) |
4. Vpliv žepne pravljice na pripovedovanje otrok : diplomsko deloValentina Satler, 2023, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Vpliv žepne pravljice na pripovedovanje otrok sestavljajo teoretični, empirični in praktični del. V teoretičnem delu sta najprej omenjeni neverbalna in socialna komunikacija, nato pa sta poglobljeno razložena govorni razvoj in pomen otroške literature za otrokov razvoj. V empiričnem delu je zapisan cilj raziskave, zastavljene so hipoteze in opisan postopek raziskovanja. Na koncu so predstavljeni in analizirani pridobljeni rezultati. Zbranih je 12 pripovedovanj šestih otrok, starih pet do šest let. Vsak izmed otrok je pripovedoval dve zgodbi s pomočjo žepne pravljice, ki si jo je izdelal. Otroci so bili razdeljeni v tri skupine, in sicer otroka, ki sta na govornem področju slabša, otroka, ki sta na govornem področju povprečna, in otroka, ki sta na govornem področju boljša. V sklepu je podana primerjava pripovedovanj različno sposobnih otrok.
Keywords: žepna pravljica, predšolski otrok, pripovedovanje, govor
Published in DKUM: 30.03.2023; Views: 309; Downloads: 44
Full text (2,26 MB) |
5. Sovražni govor na spletnih družbenih omrežjih : magistrsko deloJasmina Mitev, 2022, master's thesis Abstract: Univerzalna definicija sovražnega govora ne obstaja, zato se ta v okviru posameznih držav in organizacij, predvsem pa na eni strani na evropskih tleh, na drugi strani pa na ameriških tleh, razlikuje. Enako velja za sovražni govor na spletnih družbenih omrežjih, četudi so zanj dodatno značilne še nekatere ključne lastnosti, kot so stalnost, potujočnost, anonimnost, medjurisdikcijska narava spletnih vsebin, širok nabor spletnih družbenih omrežij, etc. Problematika se pojavi že pri samoregulacijskih politikah posameznih spletnih družbenih omrežjih, pri čemer je razvidno, da e.g. Facebook, Instagram in Twitter, kot ena izmed največjih tovrstnih omrežij, sovražni govor pojmujejo drugače. S tem imamo v mislih razlike že v samem poimenovanju tega pojma, nadalje razlike glede tega, koga oziroma katere skupine posamezna spletna družbena omrežja vštevajo med zaščitene kategorije na podlagi določenih osebnih okoliščin, nenazadnje pa v podrobnejši izpeljavi teh splošnih definicij. Ta spletna družbena omrežja torej sovražni govor najprej prepoznavajo, nato pa se nanj morebiti odzivajo in ga sankcionirajo predvsem preko svojih lastnih smernic oziroma pravil. Do te situacije pride, ker platforme družbenih medijev običajno niso vezane na teritorialnost oziroma jurisdikcijo določenega ozemlja, na katerem se zgolj uporabljajo, nimajo pa tam svojega sedeža podjetja. V kolikor pa ima določeno podjetje družbenih medijev sedež v določeni nacionalni jurisdikciji, bodo predpisi te jurisdikcije nanj neposredno vplivali, kar bo posledično (običajno) pomenilo tudi večjo odzivnost na (dodatne) zahteve te jurisdikcije po omejitvi sovražnega govora na spletnih družbenih omrežjih. A izpostaviti velja, da večino teh spletnih družbenih omrežij upravljajo ameriška (zasebna) podjetja, s sedežem v posameznih državah Združenih držav Amerike, zato se zanje (običajno) uporabi zgolj tista jurisdikcija, ki je značilna za ameriški prostor. Za slednjega je sicer res značilna poudarjena svoboda govora kot splošno pravilo že na ustavni ravni, a se ta v skladu z odločitvami sodišč ne razširi na zasebna podjetja. To poenostavljeno pomeni, da so ta podjetja upravičena do uporabe svojevrstnih (lastnih) smernic, glede katerih je njihova odgovornost izključena. Ravno nasprotno pa za evropske standarde ni dovolj, da bi bil sovražni govor na spletnih družbenih omrežjih prepuščen njihovi samostojni ureditvi, zato je zanje značilna strožja ureditev bodisi na ravni posameznih držav bodisi na mednarodni ravni. Predvsem pri prvi je potrebno biti izjemno previden, da ne bi s takšno ureditvijo organi posameznih držav pretirano posegali v eno izmed temeljnih svoboščin posameznika, tj. v svobodo izražanja. Zato je toliko pomembnejša ureditev tematike na mednarodni ravni, predvsem z ureditvijo Evropske unije, ki do tovrstne tematike pristopa previdneje, a hkrati daje minimalna skupna načela prepoznavanja, odziva in posledic sovražnega govora na spletnih družbenih omrežjih njenim državam članicam.
Keywords: sovražni govor, spletna družbena omrežja, Facebook, Instagram, Twitter, evropski standardi, ameriški standardi, svoboda izražanja
Published in DKUM: 23.02.2023; Views: 700; Downloads: 83
Full text (1,45 MB) |
6. Retorika velikih turističnih prireditev: analiza začetnega in zaključnega govora na poletnih olimpijskih igrah 2012 v Londonu : analiza začetnega in zaključnega govora na poletnih olimpijskih igrah 2012 v LondonuInes Kvartuh, 2022, undergraduate thesis Abstract: RETORIKA VELIKIH TURISTIČNIH PRIREDITEV: Analiza začetnega in zaključnega govora na poletnih olimpijskih igrah 2012 v Londonu
Retorika je veščina, ki bi jo na tako veliki turistični prireditvi, kot so olimpijske igre, moral obvladati sleherni govorec. Njen pomen za vse, ki delajo v turizmu, pa tudi pomen ustreznega komuniciranja, moči besed in argumentov smo predstavili z analizo govorov predsednika olimpijskega organizacijskega odbora Sebastiana Coea. V začetnem in zaključnem govoru olimpijskih iger smo z besedno in diskurzivno analizo analizirali uporabo besed in sredstev za nadgradnjo govora, analizirali pa smo tudi govorico telesa in obraza govorca. Ugotovili smo, da sta oba govora zelo domoljubna, poudarjena je narodna zavest in pripadnost. Govorec je kot nekdanji športnik in olimpijski zmagovalec z dogodkom zelo povezan, zato je govor zelo oseben. Oba govora sta kratka, ne vsebujeta daljših fraz, ampak več manjših. Besede, ki se pojavijo v začetnem in zaključnem govoru so skrbno izbrane in sporočajo govorčevo pripadnost državi, mestu in športu, kar govorec pokaže z večkratno omembo Londona. V obeh govorih smo odkrili veliko okrasnih pridevkov in rabo retoričnih sredstev, dve najpogostejši sta trditev in silogizem. Analiza je pokazala tudi nekaj retoričnih figur, kot je naštevanje ali enumeracija in je prav tako tudi nagovor ali apostrofa, saj so v občinstvu ugledni predstavniki države, kar zahteva tudi obvezen protokol.
Keywords: retorika, olimpijske igre, turistična prireditev, govor, Sebastian Coe
Published in DKUM: 13.02.2023; Views: 311; Downloads: 54
Full text (948,16 KB) |
7. Krepitev medijske svobode : varstvo novinarjev v Evropi, sovražni govor, dezinformacije in vloga platform2022 Abstract: Knjiga podaja prispevek h gradnji enotnega okvirja za področje medijske svobode v Evropski uniji. V tem pogledu orisuje položaj medijske svobode pri vstopanju držav v EU in nastajajoči pravni okvir za zaščito medijske svobode kot temelja demokracije v državah članicah EU. Od začetnega pristopa k medijem kot enemu od storitvenih sektorjev, ki naj se mu zagotovijo prednosti enotnega trga, je danes v ospredju posebna narava medijev kot akterja zagotavljanja demokracije. Knjiga razpravlja o pristojnostih EU za sprejetje pravnih standardov medijske svobode in novejših zakonodajnih predlogih s tega področja. Poudarjeni so tudi področje preprečevanja širjenja lažnih novic, tožbe SLAPP, katerih cilj je ustrahovati in strokovno diskreditirati njihove tarče, ter področje lastništva in financiranja medijev. Posebni poglavji sta namenjeni spletnemu sovražnemu govoru ter zaščiti žvižgačev v EU. Avtorice ugotavljajo, da bo večji izziv kot sprejem zakonodaje za zaščito medijske svobode v EU njeno izvrševanje v praksi.
Keywords: medijska svoboda, napadi na novinarje, zaščita žvižgačev, lastništvo medijev, sovražni govor, pristojnosti EU
Published in DKUM: 14.12.2022; Views: 357; Downloads: 36
Full text (4,61 MB)
This document has many files! More... |
8. Sovražni govor na družbenih omrežjih med mladimi v Sloveniji : magistrsko deloKlavdija Kuzkin, 2022, master's thesis Abstract: Sovražni govor je obstajal že pred spletom, vendar je s prihodom spleta postal bistveno bolj razširjen in težje obvladljiv. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti odnos med mladimi in sovražnim govorom na spletu, še posebej na družbenih omrežjih. Metodološko je bila naloga zasnovana na kombinaciji sedmih delno strukturiranih intervjujev in spletne ankete na vzorcu (N = 296) mladih. Iz rezultatov lahko sklepamo, da je skoraj 80 % vprašanih že bilo priča sovražnemu govoru na spletu, pri čemer je zaznava sovražnega govora bistveno bolj pogosta pri ženskah (ro = 0,205). Slednje lahko vsaj delno povežemo z ugotovitvijo, da ženske bistveno pogosteje uporabljajo družbena omrežja kot moški (ro = 0,354). Naša raziskava je nadalje pokazala, da je bilo dobrih 29 % vprašanih že izpostavljenih blatenju njihovega videza, skoraj 27 % vprašanih pa je tudi že doživelo, da so bile brez njihovega dovoljenja na spletu deljene njihove fotografije, ki so jih prikazovale v nerodnem položaju. Na splošni ravni skoraj četrtina mladih zase meni, da so že bili žrtve sovražnih komentarjev na spletu. Mladi se sicer dobro zavedajo nevarnosti takšnega spletnega delovanja, saj jih skoraj 94 % meni, da lahko sovražni govor na spletu pripelje do samomora. Pri tem je zaskrbljujoče, da se večina (56 %) mladih ne zaveda možnosti prijave sovražnega govora na spletu. Posebej so nas zanimali tudi dejavniki pisanja sovražnih komentarjev. Med demografskimi napovedniki izstopa spol, pri čemer ženske precej manj pogosto pišejo sovražne komentarje (ro = –0,291), kar je tudi skladno z že obstoječimi ugotovitvami raziskovalcev. Po naši oceni najzanimivejša ugotovitev celotne magistrske naloge pa se nanaša na vpliv družinskih odnosov. Izkazalo se je namreč, da sovražne komentarje bistveno pogosteje pišejo mladostniki iz družin z manj kakovostnimi odnosi (ro = –0,257). Gre za družine, kjer je po poročanju naših respondentov manj medsebojne pomoči in povezanosti ter več prepirov, poniževanj in nasilja.
Keywords: sovražni govor, družbeno omrežje, splet, mladi, Slovenija
Published in DKUM: 17.11.2022; Views: 528; Downloads: 84
Full text (2,91 MB) |
9. Spodbujanje jezikovne ustvarjalnosti pri predšolskih otrocih : magistrsko deloKlara Merc, 2022, master's thesis Abstract: V magistrskem delu z naslovom Spodbujanje jezikovne ustvarjalnosti pri predšolskih otrocih smo v teoretičnem delu podrobneje predstavili ustvarjalnost in govor ter njuna razvoja pri otroku. Govorni razvoj otroka je odvisen od duševnega in telesnega razvoja, prav tako ima pomembno vlogo okolje, ki ga v večji meri predstavljajo družina, vrstniki in delo strokovnega delavca. Govor se razvija skozi razvojne stopnje, pri katerih so med otroki velike individualne razlike. Otrok se z ustvarjalnim izražanjem sporazumeva z okoljem. Predstavili smo teoretične vsebine jezikovne ustvarjalnosti in problematiko izvajanja le-te v vzgojno-izobraževalnih institucijah. V empiričnem delu smo raziskali, v kolikšni meri je mogoče spodbuditi jezikovno ustvarjalnost v obdobju 3 mesecev. Tako smo preverjali napredek kontrolne in eksperimentalne skupine pri pripovedovanju zgodbe ob sličicah miši, dežnika in ježa. Z eksperimentalno skupino smo med začetnim in končnim preverjanjem izvajali vodene in načrtovane dejavnosti za razvoj jezikovne ustvarjalnosti, ki smo jih oblikovali sami. Prišli smo do ugotovitev, da so otroci eksperimentalne skupine kljub časovno kratki raziskavi hitreje napredovali v jezikovni ustvarjalnosti kot otroci kontrolne skupine. Tako smo spoznali, kako pomembna je spodbuda in vaja za razvoj otrokove jezikovne ustvarjalnosti.
Keywords: ustvarjalnost, jezik, predšolski otroci, dejavnosti, govor
Published in DKUM: 11.11.2022; Views: 337; Downloads: 71
Full text (1,16 MB) |
10. Vpliv določenih vzgojiteljevih spodbud na pripovedovanje otrok z različnimi sposobnostmi pripovedovanja : diplomsko deloSara Frešer, 2022, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo Vpliv določenih vzgojiteljevih spodbud na pripovedovanje otrok z različnimi sposobnostmi pripovedovanja sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je najprej opredeljen razvoj govora predšolskih otrok od predjezikovnega vse do jezikovnega obdobja. Sledi opredelitev pripovedovanja otrok. Opisane so različne strategije, s katerimi vzgojitelji spodbujajo pripovedovanje otrok v vrtcu. Strategije so kasneje uporabljene v empiričnem delu diplomske naloge. Cilj le-te je raziskati vpliv določenih vzgojiteljevih spodbud na pripovedovanje predšolskih otrok z različnimi sposobnostmi pripovedovanja. Zbrali smo 18 zgodb šestih otrok, starih 5–6 let. Vsak izmed šestih otrok je pripovedoval tri zgodbe. Pripovedovali so ob treh različnih spodbudah: besedni spodbudi, lastni ilustraciji in s pomočjo pripovednih kock. Otroke smo predhodno s posvetom z vzgojiteljico razdelili v tri skupine glede zmožnosti pripovedovanja: otroka, ki sta na govornem področju boljša, otroka, ki sta povprečna in otroka, ki sta na govornem področju šibkejša. Primerjali smo zgodbe različno sposobnih otrok z vsemi tremi spodbudami.
Keywords: govor, pripovedovanje, spodbude za pripovedovanje, vrtec, 5–6 let
Published in DKUM: 21.10.2022; Views: 332; Downloads: 45
Full text (1,25 MB) |
