| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Zavržena hrana kot biološki odpadek
Aljoša Jordan, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo poskušali s pomočjo raziskave ugotoviti razloge za zavrženo hrano in količino le-te. Na osnovi spletne ankete o zavrženi hrani v slovenskih gospodinjstvih je bila v magistrskem delu opravljena statistična analiza o odnosu in vplivu različnih dejavnikov, ki jih povezujemo s količino zavržene hrane. V teoretičnem delu smo najprej spoznali problematiko zavržene hrane, kar smo podkrepili z lastno spletno anketo. Z uporabo statističnih metod ANOVA in hi-kvadrat smo analizirali podane odgovore, iz katerih smo pridobiti grobo oceno o količini zavržene hrane v slovenskih gospodinjstvih in o njihovih načinih ravnanja s hrano. Ključni rezultati opravljene analize so pokazali, da se povprečna vrednost zavrženih prehrambnih proizvodov na mesec razlikuje glede na mesečni dohodek gospodinjstva. Največ anketiranih, kar 64,2 %, na mesec, zavrže za manj kot 10 €, 26,4 % anketiranih pa je ovrednotilo znesek med 10 € in 20 €. Prav tako prihaja do razlik v povprečnem mnenju o problematiki prevelikih količin zavržene hrane glede na starostne skupine. Skoraj 70 % anketiranih se zaveda problematike o količini zavržene hrane in temu primerno tudi ustrezno ravna. Kljub zavedanju pa je analiza rezultatov pokazala, da v povprečju anketiranci zavržejo med 4,59 in 8,52 kg hrane na mesec, kar na letni ravni znaša med 55 in 102 kg hrane. Do te količine pride zaradi razlogov, kot so pokvarjeni proizvodi, pretečen rok uporabe, preobsežen nakup proizvodov, nakup proizvodov, ki niso dobrega okusa, in preveliko pakiranje. Podali smo tudi predloge, s katerimi bi lahko obstoječe stanje in razmere nekoliko izboljšali ter dolgoročno izboljšali tudi kakovost življenja, saj količine zavržene hrane vplivajo tako na okoljsko problematiko, kot so npr. emisije CO2, ter tudi na medčloveške odnose (doniranje hrane). Predlogi, ki smo jih izpostavili, so: osebno pakiranje v recikliranih embalažah za proizvode, pri katerih je to mogoče, razširitev doniranja hrane, javno merjenje količin zavržene hrane, obveščanje javnosti ter uporaba in nadgradnja postavljenega modela ravnanja s hrano.
Ključne besede: zavržena, hrana, gospodinjstva, odpadek, CO2
Objavljeno: 09.11.2020; Ogledov: 146; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

2.
Preverjanje proti-mikrobne učinkovitosti izbranih komercialno dostopnih produktov za gospodinjstva
Taja Falnoga, 2020, diplomsko delo

Opis: Osrednji namen diplomskega dela je bil preveriti proti-mikrobno učinkovitost delovanja izbranih komercialno dostopnih produktov za gospodinjstva. Testirali smo 2 produkta: palčko, ki sprošča klorov dioksid v nizkih koncentracijah in folijo, obdelano s kovinskimi ioni. Testiranje smo izvedli v prostorih Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, v biokemijskem laboratoriju, tajništvu in na stranišču. V teh prostorih smo aktivirali palčke, folijo pa prilepili na kljuke. Zrak smo testirali vsak dan z uporabo odprtih mikrobioloških agarnih gojišč. Prav tako smo vsak dan s sterilnimi palčkami odvzeli po 2 vzorca z vsake kljuke – z dela pokritega s folijo in z dela brez nje - in jih nanesli na mikrobiološka agarna gojišča. Folijo smo dodatno testirali z uporabo metode ISO 22196:2011. Rezultate učinkovitosti obeh proti-mikrobnih produktov smo statistično ovrednotili. Število mikrobov v zraku se po aktivaciji proti-mikrobne palčke z izločanjem klorovega dioksida statistično značilno ni razlikovalo od mikrobiološkega stanja pred eksperimentom. Testirana proti-mikrobna folija je bila učinkovita, saj se je v primerjavi s kontrolo statistično značilno znižalo število prisotnih mikrobov.
Ključne besede: klorov dioksid, proti-mikrobno delovanje, dezinfekcija, gospodinjstva
Objavljeno: 07.09.2020; Ogledov: 169; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

3.
Ekonometrična analiza in primerjava končne potrošnje gospodinjstev v Nemčiji, Avstriji in Grčiji
Urban Špolarič, 2019, diplomsko delo

Opis: Potrošnja je ena izmed komponent bruto domačega proizvoda, ki s svojim približno dvo tretjinskim deležem predstavlja pomemben vpliv na gospodarstvo države. Gibanje osebne potrošnje pomembno vpliva na stanje agregatnega povpraševanja, spremembe v katerem povzročajo fluktuacije v poslovnem ciklu. Nivo potrošnje v državi določa tudi nivo prihrankov, ki vplivajo na akumulacijo kapitala in dolgoročno gospodarsko rast. V diplomskem delu bomo obravnavali potrošnjo kot makroekonomsko spremenljivko, torej na agregatni ravni celotne države. Predmet analize so države Grčije, Nemčije in Avstrije, katerih potrošnjo bomo analizirali z uporabo ekonometričnih metod. Predstavili bomo ekonomsko teorijo na podlagi katere smo kot pojasnjevalne spremenljivke naših modelov potrošnje izbrali razpoložljivi dohodek, obrestno mero in odloženo potrošnjo. Pripravili bomo multivariatne modele potrošnje v izbranih državah, katere bomo ocenjevali z Metodo Najmanjših Kvadratov. Preverili bomo statistično značilnost pojasnjevalnih spremenljivk in primernost specifikacije postavljenih model. Pri izbiri najboljšega modela bomo med seboj primerjali linearnega, dvojno logaritemskega in linearni model z odloženo odvisno spremenljivko. Pri tem bomo uporabili t-test, vrednosti F-statistike, RESET in Chow-test. Na koncu bomo preverili, ali je predpostavkam Metode Najmanjših Kvadratov v naših modelih zadoščeno. Ugotovili smo, da izbrane spremenljivke statistično značilno pojasnjujejo potrošnjo in, da je njihov vpliv skladen s pričakovanji iz ekonomske teorije.
Ključne besede: potrošna funkcija, razpoložljivi dohodek, ekonometrična analiza, gospodinjstva, Metoda Najmanjših Kvadratov, Grčija, Nemčija, Avstrija.
Objavljeno: 16.12.2019; Ogledov: 432; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

4.
Demografske in socioekonomske značilnosti kmečkih gospodinjstev v naselju Dobrovce na Dravskem polju in njihov vpliv na kmetovanje na vodovarstvenem območju
Uroš Horvat, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku so prikazane glavne demografske in socioekonomske značilnosti kmečkih gospodinjstev v naselju Dobrovce na Dravskem polju, kjer se nahaja črpališče pitne vode Mariborskega vodovoda. V skladu z Uredbo o vodovarstvenih območjih je bila v letu 2008 prepovedana uporaba fitofarmacevtskih sredstev ter omejena raba mineralnih in organskih gnojil, ki vsebujejo dušik, po prehodnem obdobju pa bo slednja tudi povsem prepovedana. Upoštevanje določil načina kmetovanja na vodovarstvenem območju bo vplivalo na precejšnje zmanjšanje pridelkov in imelo velik vpliv na ekonomski in socialni položaj kmečkega prebivalstva v naselju, saj ima večina kmetij na varovanem območju več kot polovico svojih zemljišč.
Ključne besede: Slovenija, Dobrovce, geografija, gospodinjstva, demografski razvoj, kmetijstvo, raba tal, vodni viri, vodovarstvena območja
Objavljeno: 15.03.2018; Ogledov: 619; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (842,98 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Vloga gospodinjstev pri izravnavi neravnotežij na trgu električne energije
Boris Šajnović, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga oblikuje poslovni model, ki nima vpliva na življenjsko udobje v gospodinjstvu, pa vendar v komunikaciji z gospodinjstvi dobavlja električno energijo v času, ko je ta najcenejša z namenom odpravljanaj neravnovesij na trgu z električno energijo in doseganja boljših finančnih učinkov vsem vključenim stranem. Za doseganje tovrstnega trajnostnega poslovnega modela smo naredili opis strojne in programske opreme. V magistrski nalogi smo določili, koliko moči in električne energije mora imeti član bilančne skupine na voljo za prodajo, da bi bilo podjetje na meji dobičkonosnosti. Izračunali smo finančno opravičenost naložbe obema stranema. V nalogi je opredeljen smisel takšnega poslovnega sistema.
Ključne besede: gospodinjstva, električna energija, upravljanje, trg z električno energijo, strategija
Objavljeno: 24.10.2017; Ogledov: 490; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

6.
Kreditna aktivnost bank v Sloveniji in primerjava z evroobmočjem
Lejla Medić, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi v krajšem uvodnem delu izpostavljamo nekatera teoretična izhodišča o kreditih, obrestnih merah, kreditnem krču ter kreditnem tveganju. V okviru pregleda kreditne aktivnosti v Sloveniji in evroobmočju analiziramo gospodarsko aktivnost ter makroekonomske značilnosti v Sloveniji in evroobmočju. Ugotavljamo, kako se je v zadnjih letih s strani gospodinjstev in podjetij spreminjalo povpraševanje po kreditih ter analiziramo spreminjanje kreditnih standardov pri posojilih gospodinjstvom in podjetjem v Sloveniji in evroobmočju. V tem poglavju nekoliko podrobneje primerjamo razpoložljiv dohodek, finančno premoženje ter zadolženost gospodinjstev in podjetij v Sloveniji in evroobmočju. Osredotočamo se na obdobje zadnjih petih let. V empiričnem delu naloge primerjamo kreditne standarde za podjetja v Sloveniji in evroobmočju, kjer predstavljamo anketo o bančnih posojilih, ki jo izvaja ECB. Poleg tega analiziramo zmanjšan obseg posojil gospodinjstev v Sloveniji, kjer predstavljamo dinamiko rasti posojil gospodinjstev ter povpraševanje gospodinjstev po posojilih v Sloveniji.
Ključne besede: kredit, obrestna mera, kreditno povpraševanje, kreditna ponudba, kreditna aktivnost, kreditni standardi, kreditni krč, gospodarska aktivnost, gospodinjstva, podjetja
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 667; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (2,97 MB)

7.
Primerjava financiranja naložb gospodinjstev v nepremičnine med državami evro območja in ZDA
Melita Ozmec, 2016, magistrsko delo

Opis: Odločitve gospodinjstev o zadolževanju so pomembne tako z njihovega lastnega vidika kakor tudi s strani agregatne potrošnje, povpraševanja po sredstvih in finančni stabilnosti. V zadnjih letih so gospodinjstva izkusila hitro ekspanzijo kreditnih trgov in so bila s strani finančnega sektorja spodbujena vzeti hipoteke in potrošniška posojila. Težave so se začele pojavljati, ko so si gospodinjstva začela izposojati zneske, ki so bili nesorazmerni z njihovimi sredstvi. Skozi neugodne makroekonomske pogoje, ko se stopnja brezposelnosti dvigne in vrednost sredstev gospodinjstev depreciira, lahko takšna tendenca povzroči nezmožnost za odplačilo posojila. V istem času trg izgubi zaupanje v sredstva, ki so bila uporabljena za zavarovanje teh posojil in nastanejo zastoji kot eden glavnih vzrokov zadnje finančne krize. Poznavanje pogojev, ki spodbujajo gospodinjstva k posojilnemu obnašanju in posledic takega obnašanja je tako ključnega pomena. Problem, na katerega smo se v magistrski nalogi osredotočili, je problem financiranja naložb gospodinjstev, predvsem financiranja največje naložbe, s katero se sooči večina gospodinjstev, to je financiranja nepremičnine. Izpostaviti smo želili pomembnost financiranja nepremičnin za gospodinjstva, saj je to, zaradi svojega deleža v sredstvih gospodinjstev, najpomembnejši del njihovih naložb. Vsako gospodinjstvo mora zato dobro pretehtati financiranje in ekonomsko upravičenost te naložbe. Hkrati pa naložbe gospodinjstev v nepremičnine pomembno vplivajo na gospodarsko rast v državi. Primerjali smo financiranje nepremičnin gospodinjstev med državami evroobmočja in ZDA. Ugotovili smo, da se gospodinjstva v ZDA raje odločijo za nakup kot za najem nepremičnine, v kateri bivajo, kot pa gospodinjstva v državah evroobmočja. Povprečna stopnja lastništva nepremičnin gospodinjstev v državah evroobmočja je za spoznanje nižja kot je povprečna stopnja lastništva nepremičnin gospodinjstev v ZDA. V povprečju se gospodinjstva v ZDA bolj poslužujejo hipotekarnih kreditov (zadolževanja) za nakup nepremičnine kot pa večina gospodinjstev iz držav evroobmočja, kjer se nakup nepremičnine večinoma financira z lastnimi sredstvi. Delež gospodinjstev s hipoteko v ZDA je približno 45 odstotkov, medtem ko je ta delež pri gospodinjstvih iz držav evroobmočja okrog 20 odstotkov. Opaziti je visoko stopnjo heterogenosti za države evroobmočja. Domače lastništvo je prevladujoča kategorija sredstev v portfolijih gospodinjstev, predvsem v državah evroobmočja. Na strani obveznosti običajno predstavljajo hipoteke največje breme dolga. Stopnje lastništva so še posebej visoke v južnoevropskih državah kot so Italija, Španija in Grčija. Relativno malo gospodinjstev v teh državah še ima svoj dom v lasti preko hipoteke. Na drugi strani so hipoteke zelo razširjene med lastniki na Danskem, Nizozemskem in v Veliki Britaniji. Pomemben pokazatelj hipotekarne zadolženosti gospodinjstev je kazalnik hipotekarne zadolženosti gospodinjstev, ki je izražen kot delež hipotekarnega dolga v razpoložljivem dohodku gospodinjstva. V naši nalogi smo izračunali kazalnik hipotekarne zadolženosti za gospodijstva v ZDA. Ugotovili smo, da je ta višji kot za gospodinjstva iz držav evroobmočja. To pomeni, da imajo gospodinjstva v ZDA svoj razpoložljivi dohodek bolj obremenjen s hipotekarnim dolgom kot gospodinjstva v državah evroobmočja. Za potrošnjo jim tako ostane manj razpoložljivega dohodka kot gospodinjstvom iz držav evroobmočja.
Ključne besede: gospodinjstva, dohodek, potrošnja, nepremičnine, financiranje, hipotekarni dolg, stopnja lastništva nepremičnine
Objavljeno: 01.08.2016; Ogledov: 2016; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (2,98 MB)

8.
Izbira optimalnega načina obdavčitve kmečkega gospodinjstva
Mitja Lukner, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem predstavil možnosti obdavčitve kmetijske dejavnosti, ki jih lahko kmečka gospodinjstva ob določenih pogojih izberejo po svoji presoji. Pogoji za kmetovanje so vse slabši in le pravilna izbira statusa ali organizacijske oblike kmečkega gospodinjstva bodo lahko podlaga za optimalni način obdavčitve. V nalogi sem se omejil na Zakon o dohodnini, ki opredeljuje obdavčitev osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti in, ki je na tem področju za to dejavnost v zadnjih treh letih prinesel veliko sprememb. Diplomsko delo je sestavljeno iz štirih poglavij. Prvo je namenjeno uvodu, drugo pravnim podlagam. Sledi vsebinsko najpomembnejši del diplomskega dela, v katerem pojasnjujem določanje davčnih osnov za obračun dohodnine in prispevkov, če se za kmetijsko dejavnost upošteva kot osnova za obdavčitev katastrski dohodek ali dejanski prihodki in dejanski odhodki ali dejanski prihodki in normirani odhodki. Izdelana je tudi primerjava ugotovitev osnov po možnih različnih statusnih ali organizacijskih oblikah ter obdavčitev z dohodnino in prispevki, ki prikazuje, kateri način obdavčitve kmečkega gospodinjstva, ob predpostavki, da gre za kmečko gospodinjstvo z enako kmetijsko površino, število članov ter opravljanjem enake proizvodnje. Ob tem sem predstavil različne vrste ugotavljanja davčne osnove na kmečkem gospodinjstvu, saj je za uspešno gospodarjenje v kmečkem gospodinjstvu nujno treba poznati ekonomski položaj kakor tudi sistem obdavčitve.
Ključne besede: Optimalni način obdavčitve, obdavčitev osnovne kmetijske, obdavčitev osnovne gozdarske dejavnosti, osnova za obdavčitev po katastrskem dohodku, osnova za obdavčitev po dejanskih prihodkih in dejanskih odhodkih, osnova za obdavčitev po dejanskih prihodkih in normiranih odhodkih, način obdavčitve kmečkega gospodinjstva.
Objavljeno: 28.07.2016; Ogledov: 637; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (314,85 KB)

9.
ZADOLŽEVANJE IN RAZDOLŽEVANJE V SLOVENIJI
Timotej Plavše, 2016, magistrsko delo

Opis: Zadolževanje in razdolževanje je trenutno zelo aktualna tema tako v Sloveniji, kot tudi v svetu. V magistrski nalogi smo raziskali, kako so se zadolževala in razdolževala slovenska gospodinjstva in podjetja v obdobju 2004 -2015 in trende primerjali s trendi v državah EU. Podatki kažejo, da so slovenska gospodinjstva približno polovico manj zadolžena kot gospodinjstva ostalih članic Evropske unije. Čisto drugačna pa je situacija v sektorju podjetij, saj so slovenska podjetja v krizo vstopila z visoko stopnjo zadolženosti. Opazne so tudi bistvene razlike v strukturi financiranja slovenskih in tujih podjetij. Na osnovi raziskave ugotovljamo, da so se slovenska gospodinjstva in podjetja pred krizo bolj zadolževala od subjektov v ostalih članicah Evropske unije in kasneje začela izvajati proces razdolževanja.
Ključne besede: zadolževanje, razdolževanje, gospodinjstva, podjetniški sektor.
Objavljeno: 14.06.2016; Ogledov: 965; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

10.
VARČEVALNI VZORCI GOSPODINJSTEV V ČASU GOSPODARSKE KRIZE
Tjaša Strnišnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Vpliv globalne krize se pozna pri varčevanju gospodinjstev. Pred krizo so bila gospodinjstva zelo naklonjena varčevanju na kapitalskih trgih ter vzajemnih skladih, v času krize pa je ta delež upadel. Globalna kriza je prinesla brezposelnost, pomanjkanje finančnih sredstev, otežila je odplačevanje obstoječih kreditov. Da bo v prihodnje lažje prebroditi takšno obdobje je dobro razmisliti o varčevanju. Želja vsakega posameznika in gospodinjstva je, da bi bilo naše življenje lagodno in udobno, da bi bili finančno preskrbljeni, imeli finančno zaščito oziroma bili finančno osvobojeni. Vse to je mogoče doseči z oblikovanjem dobrega finančnega načrta. Najti moramo področja, kjer lahko prihranimo in kjer nepotrebno zapravljamo. V pomoč so nam lahko finančni svetovalci, ki imajo izkušnje in znanja na tem področju, vendar odločitev naj bo vedno naša. Možnosti za izbiro naložbe je veliko, npr. delnice, obveznice, vzajemni skladi, naložbena zavarovanja ter bančni produkti. Vsako gospodinjstvo ima svoje prioritete pri varčevanju, nekdo varčuje za socialno varnost, spet drugi za šolanje otrok ali pa za pokojnino. Na odločitev o izbiri naložbe vpliva tudi obdobje življenjskega finančnega cikla, v katerem se gospodinjstva nahajajo. Kot pravi zgoraj navedeni citat Mae West, živimo samo enkrat in prav tako je tudi pri varčevanju pomembno, da so finančni cilji pravilno in realno zastavljeni, kar vodi v dobro zasnovan finančni načrt, le-ta pa nas pripelje do kakovostnega življenjskega standarda.
Ključne besede: globalna kriza, gospodinjstva, varčevanje, finančni načrt, naložba, življenjski finančni cikel
Objavljeno: 19.10.2015; Ogledov: 680; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici