Search the digital library catalog

Abstract: V magistrskem delu smo poskušali s pomočjo raziskave ugotoviti razloge za zavrženo hrano in količino le-te. Na osnovi spletne ankete o zavrženi hrani v slovenskih gospodinjstvih je bila v magistrskem delu opravljena statistična analiza o odnosu in vplivu različnih dejavnikov, ki jih povezujemo s količino zavržene hrane. V teoretičnem delu smo najprej spoznali problematiko zavržene hrane, kar smo podkrepili z lastno spletno anketo. Z uporabo statističnih metod ANOVA in hi-kvadrat smo analizirali podane odgovore, iz katerih smo pridobiti grobo oceno o količini zavržene hrane v slovenskih gospodinjstvih in o njihovih načinih ravnanja s hrano. Ključni rezultati opravljene analize so pokazali, da se povprečna vrednost zavrženih prehrambnih proizvodov na mesec razlikuje glede na mesečni dohodek gospodinjstva. Največ anketiranih, kar 64,2 %, na mesec, zavrže za manj kot 10 €, 26,4 % anketiranih pa je ovrednotilo znesek med 10 € in 20 €. Prav tako prihaja do razlik v povprečnem mnenju o problematiki prevelikih količin zavržene hrane glede na starostne skupine. Skoraj 70 % anketiranih se zaveda problematike o količini zavržene hrane in temu primerno tudi ustrezno ravna. Kljub zavedanju pa je analiza rezultatov pokazala, da v povprečju anketiranci zavržejo med 4,59 in 8,52 kg hrane na mesec, kar na letni ravni znaša med 55 in 102 kg hrane. Do te količine pride zaradi razlogov, kot so pokvarjeni proizvodi, pretečen rok uporabe, preobsežen nakup proizvodov, nakup proizvodov, ki niso dobrega okusa, in preveliko pakiranje. Podali smo tudi predloge, s katerimi bi lahko obstoječe stanje in razmere nekoliko izboljšali ter dolgoročno izboljšali tudi kakovost življenja, saj količine zavržene hrane vplivajo tako na okoljsko problematiko, kot so npr. emisije CO2, ter tudi na medčloveške odnose (doniranje hrane). Predlogi, ki smo jih izpostavili, so: osebno pakiranje v recikliranih embalažah za proizvode, pri katerih je to mogoče, razširitev doniranja hrane, javno merjenje količin zavržene hrane, obveščanje javnosti ter uporaba in nadgradnja postavljenega modela ravnanja s hrano.
Keywords: zavržena, hrana, gospodinjstva, odpadek, CO2
Published in DKUM: 09.11.2020; Views: 1197; Downloads: 133
Full text (2,00 MB)

Abstract: Potrošnja je ena izmed komponent bruto domačega proizvoda, ki s svojim približno dvo tretjinskim deležem predstavlja pomemben vpliv na gospodarstvo države. Gibanje osebne potrošnje pomembno vpliva na stanje agregatnega povpraševanja, spremembe v katerem povzročajo fluktuacije v poslovnem ciklu. Nivo potrošnje v državi določa tudi nivo prihrankov, ki vplivajo na akumulacijo kapitala in dolgoročno gospodarsko rast. V diplomskem delu bomo obravnavali potrošnjo kot makroekonomsko spremenljivko, torej na agregatni ravni celotne države. Predmet analize so države Grčije, Nemčije in Avstrije, katerih potrošnjo bomo analizirali z uporabo ekonometričnih metod. Predstavili bomo ekonomsko teorijo na podlagi katere smo kot pojasnjevalne spremenljivke naših modelov potrošnje izbrali razpoložljivi dohodek, obrestno mero in odloženo potrošnjo. Pripravili bomo multivariatne modele potrošnje v izbranih državah, katere bomo ocenjevali z Metodo Najmanjših Kvadratov. Preverili bomo statistično značilnost pojasnjevalnih spremenljivk in primernost specifikacije postavljenih model. Pri izbiri najboljšega modela bomo med seboj primerjali linearnega, dvojno logaritemskega in linearni model z odloženo odvisno spremenljivko. Pri tem bomo uporabili t-test, vrednosti F-statistike, RESET in Chow-test. Na koncu bomo preverili, ali je predpostavkam Metode Najmanjših Kvadratov v naših modelih zadoščeno. Ugotovili smo, da izbrane spremenljivke statistično značilno pojasnjujejo potrošnjo in, da je njihov vpliv skladen s pričakovanji iz ekonomske teorije.
Keywords: potrošna funkcija, razpoložljivi dohodek, ekonometrična analiza, gospodinjstva, Metoda Najmanjših Kvadratov, Grčija, Nemčija, Avstrija.
Published in DKUM: 16.12.2019; Views: 1431; Downloads: 150
Full text (1,80 MB)

Abstract: Magistrska naloga oblikuje poslovni model, ki nima vpliva na življenjsko udobje v gospodinjstvu, pa vendar v komunikaciji z gospodinjstvi dobavlja električno energijo v času, ko je ta najcenejša z namenom odpravljanaj neravnovesij na trgu z električno energijo in doseganja boljših finančnih učinkov vsem vključenim stranem. Za doseganje tovrstnega trajnostnega poslovnega modela smo naredili opis strojne in programske opreme. V magistrski nalogi smo določili, koliko moči in električne energije mora imeti član bilančne skupine na voljo za prodajo, da bi bilo podjetje na meji dobičkonosnosti. Izračunali smo finančno opravičenost naložbe obema stranema. V nalogi je opredeljen smisel takšnega poslovnega sistema.
Keywords: gospodinjstva, električna energija, upravljanje, trg z električno energijo, strategija
Published in DKUM: 24.10.2017; Views: 1243; Downloads: 141
Full text (2,63 MB)

Abstract: Odločitve gospodinjstev o zadolževanju so pomembne tako z njihovega lastnega vidika kakor tudi s strani agregatne potrošnje, povpraševanja po sredstvih in finančni stabilnosti. V zadnjih letih so gospodinjstva izkusila hitro ekspanzijo kreditnih trgov in so bila s strani finančnega sektorja spodbujena vzeti hipoteke in potrošniška posojila. Težave so se začele pojavljati, ko so si gospodinjstva začela izposojati zneske, ki so bili nesorazmerni z njihovimi sredstvi. Skozi neugodne makroekonomske pogoje, ko se stopnja brezposelnosti dvigne in vrednost sredstev gospodinjstev depreciira, lahko takšna tendenca povzroči nezmožnost za odplačilo posojila. V istem času trg izgubi zaupanje v sredstva, ki so bila uporabljena za zavarovanje teh posojil in nastanejo zastoji kot eden glavnih vzrokov zadnje finančne krize. Poznavanje pogojev, ki spodbujajo gospodinjstva k posojilnemu obnašanju in posledic takega obnašanja je tako ključnega pomena. Problem, na katerega smo se v magistrski nalogi osredotočili, je problem financiranja naložb gospodinjstev, predvsem financiranja največje naložbe, s katero se sooči večina gospodinjstev, to je financiranja nepremičnine. Izpostaviti smo želili pomembnost financiranja nepremičnin za gospodinjstva, saj je to, zaradi svojega deleža v sredstvih gospodinjstev, najpomembnejši del njihovih naložb. Vsako gospodinjstvo mora zato dobro pretehtati financiranje in ekonomsko upravičenost te naložbe. Hkrati pa naložbe gospodinjstev v nepremičnine pomembno vplivajo na gospodarsko rast v državi. Primerjali smo financiranje nepremičnin gospodinjstev med državami evroobmočja in ZDA. Ugotovili smo, da se gospodinjstva v ZDA raje odločijo za nakup kot za najem nepremičnine, v kateri bivajo, kot pa gospodinjstva v državah evroobmočja. Povprečna stopnja lastništva nepremičnin gospodinjstev v državah evroobmočja je za spoznanje nižja kot je povprečna stopnja lastništva nepremičnin gospodinjstev v ZDA. V povprečju se gospodinjstva v ZDA bolj poslužujejo hipotekarnih kreditov (zadolževanja) za nakup nepremičnine kot pa večina gospodinjstev iz držav evroobmočja, kjer se nakup nepremičnine večinoma financira z lastnimi sredstvi. Delež gospodinjstev s hipoteko v ZDA je približno 45 odstotkov, medtem ko je ta delež pri gospodinjstvih iz držav evroobmočja okrog 20 odstotkov. Opaziti je visoko stopnjo heterogenosti za države evroobmočja. Domače lastništvo je prevladujoča kategorija sredstev v portfolijih gospodinjstev, predvsem v državah evroobmočja. Na strani obveznosti običajno predstavljajo hipoteke največje breme dolga. Stopnje lastništva so še posebej visoke v južnoevropskih državah kot so Italija, Španija in Grčija. Relativno malo gospodinjstev v teh državah še ima svoj dom v lasti preko hipoteke. Na drugi strani so hipoteke zelo razširjene med lastniki na Danskem, Nizozemskem in v Veliki Britaniji. Pomemben pokazatelj hipotekarne zadolženosti gospodinjstev je kazalnik hipotekarne zadolženosti gospodinjstev, ki je izražen kot delež hipotekarnega dolga v razpoložljivem dohodku gospodinjstva. V naši nalogi smo izračunali kazalnik hipotekarne zadolženosti za gospodijstva v ZDA. Ugotovili smo, da je ta višji kot za gospodinjstva iz držav evroobmočja. To pomeni, da imajo gospodinjstva v ZDA svoj razpoložljivi dohodek bolj obremenjen s hipotekarnim dolgom kot gospodinjstva v državah evroobmočja. Za potrošnjo jim tako ostane manj razpoložljivega dohodka kot gospodinjstvom iz držav evroobmočja.
Keywords: gospodinjstva, dohodek, potrošnja, nepremičnine, financiranje, hipotekarni dolg, stopnja lastništva nepremičnine
Published in DKUM: 01.08.2016; Views: 2591; Downloads: 123
Full text (2,98 MB)

Abstract: Zadolževanje in razdolževanje je trenutno zelo aktualna tema tako v Sloveniji, kot tudi v svetu. V magistrski nalogi smo raziskali, kako so se zadolževala in razdolževala slovenska gospodinjstva in podjetja v obdobju 2004 -2015 in trende primerjali s trendi v državah EU. Podatki kažejo, da so slovenska gospodinjstva približno polovico manj zadolžena kot gospodinjstva ostalih članic Evropske unije. Čisto drugačna pa je situacija v sektorju podjetij, saj so slovenska podjetja v krizo vstopila z visoko stopnjo zadolženosti. Opazne so tudi bistvene razlike v strukturi financiranja slovenskih in tujih podjetij. Na osnovi raziskave ugotovljamo, da so se slovenska gospodinjstva in podjetja pred krizo bolj zadolževala od subjektov v ostalih članicah Evropske unije in kasneje začela izvajati proces razdolževanja.
Keywords: zadolževanje, razdolževanje, gospodinjstva, podjetniški sektor.
Published in DKUM: 14.06.2016; Views: 1496; Downloads: 194
Full text (2,48 MB)