| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 352
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravna ureditev varstva potrošnikov : učinkovito uveljavljanje pravic v luči ciljev krožnega gospodarstva
2022

Opis: Študenti so okviru Študentskega inovativnega projekta za družbeno korist (ŠIPK) 2016-2020 PUPKRO intenzivno preučevali preplet dveh ciljev, ki ju zasledujemo v EU (in s tem seveda tudi v Sloveniji): visoko raven varstva okolja in visoko raven varstva potrošnikov. Ta dva cilja sta si pogosto v nasprotju, prav ljudje v vlogi potrošnikov pa smo tisti, ki lahko s spremembo svojih navad bistveno prispevamo k hitrejšemu prehodu iz linearnega v krožno gospodarstvo. Skupaj s sodelovanjem partnerja iz negospodarstva, Zavoda PIP, in osmih študentov iz štirih fakultet Univerze v Mariboru so se v projektu in pričujoči monografiji osredotočili na pravne, vedenjske, ekonomske in strojniške dileme krožnega gospodarstva. Namen publikacije je ozaveščati širšo javnost o potrošniških pravicah znotraj procesa krožnega gospodarstva in pripraviti smernice za učinkovitejše uveljavljanje teh pravic v praksi. Cilj je poleg ozaveščanja potrošnikov o njihovih pravicah tudi njihovo opolnomočenje za zeleni prehod in s tem skrb za varstvo okolja.
Ključne besede: krožno gospodarstvo, potrošnik, varstvo okolja, digitalizacija, poslovni modeli, pravno varstvo.
Objavljeno v DKUM: 21.12.2022; Ogledov: 121; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (3,70 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Analiza vpliva pandemije COVID-19 na poslovanje družb v gradbeni dejavnosti
Monika Merc, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu, smo na podlagi analize poslovne uspešnosti ugotavljali ali je pandemija COVID-19, ki se je zaskrbljujoče hitro razširila po vsem svetu, okužila na milijone ljudi in skoraj ustavila svetovno gospodarstvo, vplivala na poslovanje družb v gradbeni dejavnosti. V teoretičnem delu smo predstavili težave s katerimi se je soočilo svetovno in slovensko gospodarstvo v času širjenja virusa, kakšen vpliv so te težave imele na družbe v gradbeni dejavnosti, ter kako so se slovenske družbe v gradbeni dejavnosti s tem spopadale. V drugi polovici diplomskega dela smo na podlagi bilance stanja in izkaza poslovnega izida, dveh za analizo izbranih podjetij, Cestno podjetje Ptuj d.d. in Gratel d.o.o., opravili analizo poslovnega izida ter izračunali temeljne kazalnike financiranja, investiranja, vodoravnega finančnega ustroja, gospodarnosti in donosnosti za leta 2017, 2018, 2019 in 2020, pri čemer leto 2020 predstavlja leto ko je bila razglašena pandemija. Na podlagi dobljenih rezultatov smo prišli do ugotovitve, da pandemija je vplivala na poslovanje slovenskih podjetij v gradbeni dejavnosti, saj je v času pandemije prihajalo do zamud in povišanja cen gradbenih materialov, pomanjkanja delovne sile, potrebna je bila dodatna organizacija dela in pojavljali so se dodatni stroški za podjetje, vse skupaj pa je vplivalo na njihov poslovni izid. Analiza je pokazala, da je pandemija vplivala na poslovno uspešnost podjetja Gratel d.o.o.. Razlogi se skrivajo v tem, da je podjetje pri svojem poslovanju skoraj popolnoma odvisno od podizvajalcev, dobave materialov, transporta in tuje delovne sile, to pa so področja kjer so se v času pandemije pojavljale težave. Velik delež njihovih poslovnih prihodkov izhaja iz zasebnih naložb, ki so v času pandemije zaradi negotovih časov upadle. Cestno podjetje Ptuj d.d. v času pandemije ni občutilo večjega vpliva na uspešnost poslovanja, saj glavnino poslovnih prihodkov podjetja sestavljajo prihodki iz javnih naročil in državnih investicij, te pa so potekale skoraj nemoteno.
Ključne besede: COVID-19, pandemija, gradbena dejavnost, gospodarstvo, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 30.11.2022; Ogledov: 165; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (6,46 MB)

3.
Tehnične in okoljske zahteve za prenehanje statusa odpadka na področju gradbenih odpadkov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Jaka Banič, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnava problematika krožnega gospodarstva na področju gradbenih odpadkov. Povzete so uredbe in zakoni, ki regulirajo to področje v Republiki Sloveniji. Izpostavili smo projekte doma in po svetu, ki so se izkazali z integracijo sekundarnih surovin pri novogradnjah in rekonstrukcijah objektov. Podrobno smo preučili mednarodni projekt Cinderela, ki se je med drugim odvijal v našem okolju. Iz pridobljenega znanja smo ustvarili diagram poteka, sestavljen iz korakov, ki so potrebni, da odpadku preneha status odpadka in postane sekundarna surovina. Z njim želimo prispevati k lažjemu in preglednejšemu reševanju problematike za uporabo sekundarnih surovin. Prav tako smo uspešno potrdili naslednje postavljene hipoteze: da obstajajo odpadki s potencialom za sekundarno uporabo; da ti materiali v pravih razmerij ne poslabšajo lastnosti primarnih materialov; ter da je možna uporaba teh sekundarnih surovin pri gradnji. Ugotovili smo, da je področje uporabe sekundarnih surovin v razvojni fazi, vendar obstajajo projekti, v katerih so bile te surovine uspešno uporabljene v gradnji kot glavni ali pomožni gradniki. Prav tako smo ugotovili, da zakonodaja, ki ureja to področje, temelji na individualnem pristopu za vsak odpadek oz. sekundarno surovino. Slovenski strokovnjaki in slovenska družba so med vodilnimi na svetu na področju recikliranja in ponovne uporabe odpadkov, tako gospodinjskih kot industrijskih. Z razvojem znanosti na področju krožnega gospodarstva tako bistveno prispevamo k ohranjanju okolja in družbenih vrednot.
Ključne besede: krožno gospodarstvo, gradbeni odpadki, sekundarne surovine, prenehanje statusa odpadka, algoritem za prenehanje statusa odpadka.
Objavljeno v DKUM: 10.11.2022; Ogledov: 115; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (3,58 MB)

4.
Vpliv gospodarske negotovosti na ameriško gospodarstvo in turizem
Andraž Konc, 2022, diplomsko delo

Opis: Pandemija covida-19 in ukrepi, ki so potrebni za obvladovanje virusa SARS-CoV-2, so v zelo kratkem času prispevali k zrušitvi svetovnega gospodarstva, ki je bilo pred izbruhom virusa na zelo visoki ravni. Dolgoročnih posledic teh ukrepov ne poznamo in ne vemo, kako bo izgledalo gospodarstvo v prihodnosti. Gospodarska negotovost v ZDA je doživela rekordne vrednosti. Opisali bomo, kakšen vpliv je imela gospodarska negotovost v času pandemije covida-19 na ameriški turizem in gospodarstvo. Ugotovili smo, da ima neugoden šok gospodarske negotovosti negativen efekt na realni BDP. Stopnja brezposelnosti se je v času rekordne gospodarske negotovosti povečala s 3,5 odstotka na 14,7 odstotka, kar je najvišja stopnja v 80 letih. Če želimo, da gospodarstvo uspešno deluje, moramo spremljati gospodarsko negotovost in se primerno odzvati. Gospodarska negotovost povzroči takojšnje zmanjšanje neto izvoza turizma za približno 2 %, učinek pa je dolgotrajen. Naraščajoča gospodarska negotovost je skupaj s koronavirusom povzročila enormno zmanjšanje turističnega povpraševanja v ZDA. Turizem tudi v začetku leta 2022 ni na ravni pred pandemijo.
Ključne besede: Gospodarska negotovost, turizem, gospodarstvo, ZDA, pandemija
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 97; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

5.
Industrija 4.0: razvoj in vpliv na gospodarstvo v EU
Mark Cipot, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene prve tri industrijske revolucije ter njeni pomembni izumi, ki so omogočili razcvet industrije v EU. Opisana je industrija 4.0, njeni koncepti ter prvi začetki. Predstavljene so prednosti, ki jih ponuja nova tehnologija ter izzive s katerimi se je potrebno soočati pri uvedbi digitaliziranega projekta v proizvodnjo. Podrobno so opisane nekatere komponente industrije 4.0, njihova povezanost v družbi in proizvodnimi procesi ter zakaj jih je potrebno vključevati. Zajeti so vplivi na industrijo, proizvodne procese, logistiko, delovno silo ter tudi družbo. Na koncu dela je opravljena analiza dveh močno digitaliziranih podjetij, ki sta z novimi inovacijami in tehnologijo omogočili zanesljivejši proces proizvodnje ter zmanjšali napor delovne sile. Za konec je predstavljena industrija 5.0, prihodnost industrijskih procesov in družba 5.0, ki predstavlja eno od velikih izzivov.
Ključne besede: industrija 4.0, internet stvari, vpliv na gospodarstvo, EU, digitalizacija, družba
Objavljeno v DKUM: 29.09.2022; Ogledov: 129; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (810,25 KB)

6.
Pravo in ekonomija : pravo, ekonomija in epidemija
2022, zbornik

Opis: Epidemija Covid-19 je pomembno posegla v vse segmente življenja: izobraževanje, delo, zdravje, poslovanje, delovanje pomembnih institucij ipd. Prispevki v zborniku izpostavljajo različne segmente in težave, ki so se zaradi epidemije in posledično zaprtja družbe pojavile. Obravnavajo vpliv epidemije na vzpostavitev povezave med strateško-razvojnim in proračunskim načrtovanjem, na pravice intelektualne lastnine v smislu učinkovitejšega zagotavljanja zdravil in cepiv, na študij v smislu zagotavljanja gradiv, ki so avtorskopravno varovana, in uvedbo pouka na daljavo. Posebej je izpostavljena vloga zaprtja družbe pri razvoju novih tehnologij trženja alkohola, analizirane so posledice derogacije pravic gospodarskih subjektov v času epidemije, gospodarska in poslovna negotovost v evrskem območju, ki je bila največja v začetku krize, in možnost meddržavnih tožb pred Sodiščem EU kot mehanizem varstva temeljnih človeških vrednost.
Ključne besede: pravo, ekonomija, epidemija, Covid-19, intelektualna lastnina, pouk na daljavo, gospodarstvo, nove tehnologije, javne storitve, državni proračun, meddržavne tožbe, alkohol
Objavljeno v DKUM: 29.07.2022; Ogledov: 295; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (6,37 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Uvajanje krožnega gospodarstva na področju ravnanja z embalažo – primerjava Slovenije in EU
Armin Odobašić, 2022, magistrsko delo

Opis: Embalaža je v današnjem času zelo pomembna pri pripravi končnega izdelka za prodajo. Z zmanjšanjem količine embalaže se posledično zmanjša tudi količina odpadne embalaže. Ponovno uporabo lahko dosežemo z uvajanjem vračljive embalaže, vendar je to povezano z določenimi ekonomskimi, logističnimi in tudi okolijskimi problemi. Čim višjo stopnjo recikliranja embalaže lahko dosežemo z uvajanjem krožnega gospodarstva, vendar pa so na tem področju precejšnje razlike glede na snovno sestavo embalaže. V magistrskem delu smo raziskali stanje na področju ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji in na območju EU ter reference in stopnjo ozaveščenosti uporabnikov. V splošnem delu smo opravili pregled domače in tuje znanstvene in strokovne literature z obravnavanega področja. Vključili smo pregled posameznih vrst embalaže glede na snovno sestavo, predpise, trende in okvirne cilje. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika opravili raziskavo med državljani Slovenije in Nemčije. Pri izdelavi zaključnega dela smo uporabili metode deskripcije, kompilacije in analize.
Ključne besede: odpadna embalaža, krožno gospodarstvo, Slovenija, Evropska unija, Nemčija
Objavljeno v DKUM: 15.07.2022; Ogledov: 303; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

8.
Digitalna poslovna enota in BEPS : magistrsko delo
Gregor Premrl, 2022, magistrsko delo

Opis: Davčno-pravni koncept stalne poslovne enote, digitalno gospodarstvo in njuna prepletenost je bil povod za raziskavo te tematike, katere težava se vedno bolj odraža v praksi in ustvarja vedno večji pritisk po ureditve oz. rešitvi le-te. Tehnološki razvoj podjetjem omogoča poslovanje preko državnih meja, brez potrebe po fizični prisotnosti v tej državi. Tako fizična prisotnost ni več potrebna za poslovanje v (digitalnem) gospodarstvu, kar ustvarja nekakšne vrste praznino v veljavnih načelih davčne zakonodaje glede stalne poslovne enote, ki, vsaj trenutno, kot glavni pogoj predpostavlja fizično prisotnost. Za digitalno gospodarstvo je značilna velika odvisnost od neopredmetenih sredstev, geografska mobilnost in malo ali celo nič potrebe po fizični prisotnosti ter uporaba podatkov in udeležbe uporabnikov kot dela poslovnega modela. Za digitalne izdelke so značilne komercialne transakcije, ki temeljijo na digitaliziranih (neopredmetenih) sredstvih, ki jih je mogoče enostavno, poceni in hitro množično porazdeliti čez državne meje. Ti so omogočeni ravno z digitalno ekonomijo in digitaliziranimi poslovnimi modeli. Sedanja pravila za ustanovitev stalne poslovne enote predstavljajo davčne izzive v luči digitalnega gospodarstva, saj je koncept stalne poslovne enote namenjen tradicionalnim, fizičnim poslovnim modelom in se ne uspe dovolj hitro prilagoditi visoko digitaliziranim podjetjem. Hkrati pregled sodne prakse pokaže, da visoko digitalizirana podjetja v izvorni državi običajno ne kreirajo stalne poslovne enote prav zaradi pomanjkanja te famozne fizične prisotnosti. To pomeni, da lahko taka podjetja delujejo v gospodarskem okolju države izvora brez davčnih obveznosti. Posledica je nepoštena porazdelitev davčne osnove. Načelo stalne poslovne enote v sedanji obliki ne dopušča obdavčitve poslovnih dejavnosti visoko digitaliziranih podjetij v državi izvora. Študija zadevnega problema poglobljeno analizira delo OECD in Evropske komisije pri reševanju vprašanj, povezanih z obdavčitvijo digitalnega gospodarstva in njunih prizadevanj za razširitev in/ali spremembo koncepta stalne poslovne enote, tako da bo ocena v prihodnje temeljila na gospodarski in digitalni prisotnosti podjetij v državi izvora in ne (zgolj) na fizični. Prav tako se je tekom raziskovanja iskalo kazalnike o kratkoročnih in dolgoročnih potencialnih rešitvah, ki bi privedle do pravičnejše distribucije davčne osnove. Iskalo se je odgovore tudi na morebitne polemike glede ustreznosti teh rešitev z vidika splošno sprejetih načel, primeroma, načela nevtralnosti. Prav tako me je zanimalo, ali so morda katere države že uvedle kakšna enostranska pravila, ki bi lahko predstavljala problem glede harmoničnosti prava EU, saj je za usklajenost mednarodnega davčnega sistema ključno, da se sprejemajo skupne in harmonične odločitve. Posamezna davčna pravila, namenjena visoko digitaliziranim podjetjem, bi lahko povzročila razdrobljenost mednarodnega davčnega sistema, kar pa bi lahko privedlo do konkurenčnega neravnovesja in povečalo tveganje utaj in izogibanja davkom. Kot se bo pokazalo tekom magistrskega dela, je končen sklep, da trenutnega koncepta ni mogoče uporabiti za obdavčitev v digitalnem gospodarstvu, saj le-ta ne omogoča obdavčitve dejavnosti visoko digitalnih podjetij v državi izvora. Koncept oz. načelo stalne poslovne enote je tako treba spremeniti, posodobiti in razširiti, da bo prilagojeno digitalnemu gospodarstvu.
Ključne besede: digitalno gospodarstvo, pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja, zmanjševanje davčne osnove, prenašanje dobička, OECD, EU, Evropska komisija.
Objavljeno v DKUM: 08.07.2022; Ogledov: 242; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

9.
Problematika odpadkov v Sloveniji s poudarkom na plastičnih odpadkih
Jan Černe, 2022, diplomsko delo

Opis: Svetovni razvoj, želja po nenehni gospodarski rasti in potrošniška družba nam prinašajo vedno več novih izdelkov in s tem vsak dan več odpadkov. Namen zaključnega dela je, da seznanimo ljudi o problematiki odpadkov in plastičnih odpadkov v Sloveniji tako, da jim predstavimo to temo, ki je vedno bolj aktualna in novejša tema z vidika gospodarstva. V zaključnem delu smo preučili, kaj sploh je odpadek, ravnanje z odpadki, kako se delijo odpadki ter zakonodajo. Poseben del naloge smo posvetili plastičnim odpadkom, ki so zelo aktualna tema in povzroča veliko grožnjo ekosistemu. V raziskavi smo preučevali, kako se Slovenija spopada z ravnanjem z odpadki v primerjavi s povprečjem 27 evropskih držav in kako napreduje sama. Namen raziskave je, da vidimo, kje smo dobri in kje so najbolj potrebne izboljšave. Pri tem smo potrjevali pet zastavljenih raziskovalnih vprašanj. Z raziskavo smo prišli do ugotovitev, da se Slovenija dobro spopada s problematiko odpadkov, saj redno presega zastavljene cilje Evropske unije. Najbolje nam gre na področju reciklaže komunalnih odpadkov in stekla, kjer zadnjih nekaj let kotiramo med najboljšimi petimi v Evropski uniji. Največ možnosti za napredek imamo na področju reciklaže papirja in kartona.
Ključne besede: odpadek, recikliranje, krožno gospodarstvo, ravnanje z odpadki
Objavljeno v DKUM: 06.07.2022; Ogledov: 258; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

10.
Krožno gospodarstvo na primeru tekstilne industrije
Aila Civić, 2022, diplomsko delo

Opis: Krožno gospodarstvo je nov vid umetnosti, ki preoblikuje okolje tako, da je v njem prijetno bivati. Kljub različnim škodljivim dejavnikom, ki jih je prineslo linearno gospodarstvo, je krožni model nov način perspektive življenja tako posameznika kot celotne populacije. Uvid v trenutne razmere je zaskrbljujoč, saj je odpadkov toliko, da presegajo mejo normalnega. Posamezniki se borijo s pojavom hitre mode, ki se v praksi pokaže s praznimi policami in tonami odpadnih oblačil, ki še niso odslužila svoje življenjske dobe. Sukanje znotraj ustaljenega razmišljanja zemljanov temelji na starih neuporabnih metodah obravnavanja odpadkov, čeprav bi bili novi modeli učinkovitejši. Vsebina je razdeljena na teoretični del, v katerem smo opredelili krožno gospodarstvo, potrošništvo in tekstilno industrijo, ter na praktični del, v katerem smo s pomočjo izvedene raziskave pridobili stališča potrošnikov o obravnavani tematiki. Raziskavo smo izvedli na potrošnikih, z njo pa smo želeli opozoriti na globalno problematiko linearnega modela. Raziskava je pokazala, da samo 24 odstotkov vseh anketiranih pozna bistvo krožnega gospodarstva. Glavni razlog nakupa tekstilnih izdelkov je hitra moda, ki povzroča tudi do 12 kilogramov odpadkov letno na osebo. Anketiranci so kot trajnostne potrošnike označili moške, med najbolj preudarne potrošnike pa staro starostno skupino, ki zajema prebivalce, stare šestinpetdeset let ali več. Anketiranci se zavedajo, da je najboljši način za preprečevanje odpadkov premišljeno nakupovanje. Najpogostejši razlog za odlaganje oblačil je, ker ta niso več v trendu ali pa ker v omari preprosto ni več prostora za nova oblačila. Povprečna količina odpadnih oblačil, ki jih anketiranci zavržejo letno, je nižja od povprečne količine zavrženih odpadkov Evropejcev in znaša 8,7 kilograma. Menimo, da bi odpadke tekstilne industrije lahko zmanjšali z izobraževanji o posledicah, ki jih ima tekstilna industrija na okolje in ljudi. Okolje je naše največje bogastvo, ki ga moramo ohranjati, zato smo v zaključku predstavili predlog aplikacije, ki bi uspešno pripomogla k zmanjšanju odpadkov tekstilne industrije.
Ključne besede: krožno gospodarstvo, dobre prakse, odpadki, tekstilna industrija
Objavljeno v DKUM: 29.06.2022; Ogledov: 269; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici