1. Vpliv šoka covida-19 na ameriško gospodarstvo in finančni trgNuša Sluga, 2024, undergraduate thesis Abstract: V začetku leta 2020 so številne države razglasile izredne razmere, 11. marca 2020 pa je Svetovna zdravstvena organizacija (ang. World Health Organisation, v nadaljevanju WHO) razglasila pandemijo zaradi koronavirusne bolezni covid-19, ki se je konec leta 2019 pojavila v Vuhanu na Kitajskem in se bliskovito razširila na vse celine. Zdravstveni sistem se je soočal z iskanjem načinov testiranja, razvojem cepiva in načinov zdravljenja bolezni, vlade pa so se soočale z iskanjem možnosti za preprečevanje širjenja bolezni in podpore zdravstvenemu sistemu ter gospodarstvu.
V delu diplomskega projekta smo raziskovali vpliv pandemije covida-19 na ameriško gospodarstvo in finančni trg ter ugotovili, da je pandemija covida-19 negativno vplivala tako na ameriško gospodarstvo kot na ameriški finančni trg. Prišlo je do obsežnih odpuščanj, zaradi ukrepov, ki so jih sprejele države. Ti ukrepi so bili začasno prenehanje delovanja podjetji, proizvodnje, storitev, ipd. To je vodilo najprej v recesijo, nato pa v najvišjo inflacijo v maju 2020 v Združenih državah Amerike (v nadaljevanju ZDA). Ameriško gospodarstvo je utrpelo najvišji letni upad bruto domačega proizvoda (v nadaljevanju BDP) po letu 1946, indeksi negotovosti so se zvišali in povzročili zmanjšano potrošnjo prebivalstva in podjetij. Tudi finančni trg je doživel šok, saj so borzni indeksi zelo hitro in rekordno padli. Ukrepi Ameriške centralne banke so vplivali na ponovno rast borznih indeksov, vsak naslednjii val oziroma izbruh pandemije covida-19 pa je povzročil hitrejše okrevanje.
V delu diplomskega projekta smo testirali dve hipotezi in sicer, da je šok covida-19 negativno vplival na ameriško gospodarstvo in da je šok covida-19 negativno vplival na ameriški finančni trg. Obe hipotezi smo potrdili, saj smo ugotovili, da je pandemija negativno vplivala na zaupanje in negotovost med proizvajalci in potrošniki, posledično so rastli indeksi negotovosti, padel je BDP kot posledica upada zasebne in državne potrošnje. Preverjali smo tudi indekse S&P 500, indeks Dow Jones (angleško Dow Jones Industrial Average, v nadaljevanju DJIA) in Nasdaq-100 ter ugotovili, da so največji upad doživeli na začetku pandemije, najverjetneje zaradi povečane skrbi za zdravje in zmanjšanje gospodarske aktivnosti ter črnogledih napovedi. Vsi nadaljnji vali pandemije so na finančne trge vplivali manj, okrevanje pa je bilo hitrejše.
Oblikovalcem politike smo predlagali reformiranje na področju pravočasnega prepoznavanja, preprečevanja in odzivanja na nove izredne situacije, kar bi prispevalo k zmanjšanju negativnih vplivov na zdravstveni in gospodarski sistem.
Keywords: Pandemija, covid-19, finančni trgi, gospodarstvo, ameriško gospodarstvo, ameriški finančni trg, SARS-CoV-2.
Published in DKUM: 05.09.2024; Views: 113; Downloads: 4
 Full text (558,68 KB) |
2. Značilnosti in analiza dejavnikov neposrednih tujih investicij v izbranih azijskih državahJaša Roškar, 2024, master's thesis Abstract: Osredotočili smo se predvsem na prilive neposrednih tujih investicij v izbranih šestih azijskih državah gostiteljicah in podrobneje analizirali njihovo gibanje skozi izbrano obdobje ter njihove posledice. V magistrski nalogi smo najprej predstavili teoretična izhodišča neposrednih tujih investicij, kjer smo podrobneje razčlenili njihove vrste, dejavnike in posledice. V nadaljevanju smo predstavili tudi politični režim, gospodarski razvoj in mednarodno trgovino za vsako izbrano azijsko državo posebej, nato pa smo predvsem grafično prikazali značilnosti neposrednih tujih investicij, medsebojnih povezav preko neposrednih tujih investicij in posledice le teh za izbrane azijske države. Na koncu smo analizirali dejavnike neposrednih tujih investicij v izbranih azijskih državah s pomočjo panelnih podatkov, kjer smo uporabili metodo združene regresijske funkcije, model fiksnih učinkov in model naključnih učinkov. Na podlagi obravnavanih empiričnih študij smo izbrali pet pojasnjevalnih spremenljivk, ki naj bi močno vplivale na odvisno spremenljivko neposredne tuje investicije izbranih azijskih držav in tako med tremi izbranimi modeli primerjali rezultate, katere pojasnjevalne spremenljivke statistično značilno vplivajo na neposredne tuje investicije in katere izmed njih imajo zanemarljiv vpliv. Tako smo na koncu tudi izbrali primernejši model izmed modela fiksnih učinkov in modela naključnih učinkov s pomočjo Hausmanovega testa in ugotovili, da je na podlagi rezultata za analizo primernejši model fiksnih učinkov. Na podlagi rezultatov modela fiksnih učinkov smo nato ugotovili, da so prav vse pojasnjevalne spremenljivke, ki vplivajo na neposredne tuje investicije izbranih azijskih držav, imele statistično značilen vpliv, do razlik pa je prišlo pri testih robustnih standardnih napak, kjer so v primeru White cross-section statistično značilni vpliv imele pojasnjevalne spremenljivke samo tri od petih, v primeru White period pa sta imeli statistično značilen vpliv dve pojasnjevalni spremenljivki od petih. Samo spremenljivki izvoz in devizni tečaj sta v vseh treh primerih imeli statistično značilen vpliv na neposredne tuje investicije izbranih azijskih držav.
Keywords: neposredne tuje investicije, azijske države, azijsko gospodarstvo, politika, trgovina, dejavniki investicij
Published in DKUM: 05.09.2024; Views: 79; Downloads: 9
Full text (2,28 MB) |
3. Krožno gospodarstvo v gradbeni industriji: primer javno podjetje Nigrad, d. o. o.Eva Gradišnik, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo se osredotoča na analizo krožnega gospodarstva gradbene industrije v Sloveniji s posebnim poudarkom na primeru javnega podjetja Nigrad, d. o. o. V teoretičnem okviru so najprej definirani osnovni koncepti krožnega gospodarstva in gradbenih odpadkov. Poudarjeni so pomen ponovne uporabe in recikliranja odpadkov ter zakonske zahteve, ki urejajo to področje v Sloveniji.
V teoretičnem delu sta najprej predstavljena zgodovina zbiranja in predelave gradbenih odpadkov ter trenutno stanje nastajanja teh odpadkov. V nadaljevanju je povzet zakonodajni okvir odpadkov in krožnega gospodarstva v Sloveniji. Kot študija primera je v praktičnem delu naloge predstavljen princip krožnega gospodarstva na primeru javnega podjetja Nigrad, d. o. o. V praktičnem delu naloge so najprej predstavljene rešitve podjetja za predelavo in ponovno uporabo gradbenih odpadkov. Nato so analizirani materialni vhodi in izhodi, ki so bili realizirani v zadnjih dveh letih delovanja podjetja. V zaključku naloge so podani ključna spoznanja in predlogi za izboljšanje ravnanja z gradbenimi odpadki v podjetju ter spodbujanje krožnega gospodarstva v praksi.
Keywords: gradbeništvo, krožno gospodarstvo, gradbeni odpadki, ponovna uporaba odpadkov
Published in DKUM: 05.09.2024; Views: 60; Downloads: 2
Full text (4,73 MB) |
4. Obravnavanje davčnih izzivov digitalnega gospodarstvaMarija Smilevska, 2024, master's thesis Abstract: Gospodarstvo je veja ekonomije, ki se nenehno razvija. Nove rešitve v obliki blaga, izdelkov in storitev se nenehno izumljajo, da bi odpravili težave in ovire v vsakdanjem življenju ljudem. V zadnjih dveh desetletjih, od razcveta spleta, so se vedenja in navade potrošnikov zaradi novih spletnih produktov in storitev spremenile, pri čemer gospodarski subjekti uporabnikom in potrošnikom vedno znova zagotavljajo posodobljenje rešitve na digitalnem področju. S pomočjo globalizacije in naprednega tehnološkega razvoja, nove, inovativne digitalne storitve so na voljo potrošnikom, kot so računalniška programska oprema, aplikacije na pametnem telefonu ali spletna platforma družbenih medijev. Podjetja so zdaj sposobna doseči konkurenčnost na svetovnem trgu, na videz brez truda in z veliko nižjimi stroški, kot bi jih moralo nositi običajno podjetje za dostavo fizičnega izdelka ali storitve. V začetku tega stoletja je bilo ustanovljenih več podjetij z nekonvencionalnimi modeli upravljanja in novo tehnologijo. Kljub napredku in razvoju teh podjetij pa davčni sistemi na mednarodni in nacionalni ravni niso sledili tem spremembam. Zastarela davčna zakonodaja, je prerasla v spekter, v katerem multinacionalne korporacije v digitalnem sektorju gospodarstva, zlasti tiste z močno globalno prisotnostjo, izkoriščajo pravne vrzeli, da bi se bistveno izognile davkom njihov dobiček v državah, v katerih so prisotni in iz katerih pridobivajo dobiček, v primerjavi z drugimi sektorji. Slabosti v sedanjih pravilih ustvarjajo priložnosti za erozijo davčne osnove in preusmerjanje dobička (BEPS), kar od oblikovalcev politik zahteva pogumne poteze, da bi ponovno vzpostavili zaupanje v sistem in zagotovili, da so dobički obdavčeni tam, kjer potekajo gospodarske dejavnosti in se ustvarja vrednost. Poleg tega Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) izvaja projekt BEPS (Base Erosion and Profit Shifting), ki se ukvarja z izzivi davčne optimizacije in izogibanja davkom s strani multinacionalk v digitalnem gospodarstvu. Ta projekt predstavlja dvostebersko rešitev za obravnavo problematike BEPS, pri čemer prvi steber projekta BEPS preprečuje izogibanje davkom, drugi steber pa se osredotoča na pravično razdelitev dobička med državami glede na dejansko gospodarsko dejavnost. Skupni cilj projekta BEPS in drugih prizadevanj OECD je zagotoviti pregledno in pošteno davčno obravnavo v digitalnem gospodarstvu ter spodbuditi države k sodelovanju pri reševanju izzivov, povezanih z davčno optimizacijo.
Keywords: Digitalno gospodarstvo, davki, OECD, digtalni davek, Evrospka unija, dvosteberska rešitev.
Published in DKUM: 21.05.2024; Views: 240; Downloads: 23
Full text (1,91 MB) |
5. PRIMERJAVA VPLIVA GOSPODARSKE KRIZE IZ LETA 2008 IN COVID - 19 KRIZE NA AVTOMOBILSKO INDUSTRIJO - PRIMERI TOYOTE, VOLKSWAGNA IN GENERAL MOTORSMITJA ŠTUMPF, Zlatko Nedelko, 2024, undergraduate thesis Abstract: Področje raziskave diplomskega dela je primerjava vpliva gospodarske krize iz leta 2008 in Covid-19 krize na avtomobilsko industrijo na primeru treh večjih proizvajalcev avtomobilov, Toyote, Volkswagna in General Motorsa. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov, teoretičnega dela z usmeritvijo v krize, s katerimi se soočajo podjetja, in drugega, raziskovalnega dela, kjer smo analizirali soočanje treh proizvajalecv s krizama. Kriza je širok pojem, ki lahko prizadene posameznika, organizacijo, državo itd. Lahko so predvidljive, kot je bila gospodarska kriza iz leta 2008, ali nepredvidljive, kot je bila Covid-19 kriza, ki je bila povezana s pandemijo koronavirusa. Avtomobilska industrija je bila prizadeta na večih področjih, tako v času gospodarske krize kot tudi v času Covid-19 krize. V diplomski nalogi nas je zanimalo, kako sta krizi vplivali na delovanje avtomobilskih proizvajalcev Toyote, Volkswagna in General Motorsa, ter kakšne so bile podobnosti in razlike v njihovem soočanju. Krizi, ki sta prizadeli avtomobilsko industrijo, sta si bili precej različni, spopadanje podjetij s krizama pa je bilo dokaj podobno. Veliko vlogo pri soočanju podjetij s krizama je imel krizni management, ki je omogočil, da so se podjetja prilagodila na krizne razmere, kot je bila preusmeritev proizvodnje, in ublažila posledice, ki sta jih prinesli krizi. Podjetja so se, tako ekonomski krizi, kot Covid-19 krizi, prilagodila tako, da so prilagodila svoje poslovne modele, ter tako ohranila konkurenčnost na trgu, kupce in ključne dobavitelje. Večinoma so prilagodila svoje delovanje tako, da so zmanjšala svoje proizvodne zmogljivosti ali pa, v času Covid-19 krize, tudi z zaprtjem določenih obratov.
Keywords: Gospodarstvo, Covid-19, kriza, avtomobilska industrija, Toyota, Volkswagen, General motors.
Published in DKUM: 07.05.2024; Views: 278; Downloads: 29
Full text (3,18 MB) |
6. |
7. Digitalne tehnologije pri projektiranju variantnih rešitev ureditve brežine Hotinjskega ribnika : magistrsko deloEva Gašperšič, 2024, master's thesis Abstract: V zaključnem delu je prikazana uporaba digitalnih tehnologij pri projektiranju variantnih ureditev brežine Hotinjskega ribnika. V teoretičnem delu zaključnega dela smo predstavili teoretične osnove informacijskega modeliranja gradbenih projektov (BIM) in uporabljeno programsko opremo ter uporabljene naprave za digitalno zajemanje podatkov. Za izdelavo 3D BIM-modelov smo uporabili programsko opremo Revit, za izdelavo 4D in 5D BIM-modelov pa programsko opremo Bexel Manager. V praktičnem delu zaključnega dela smo prikazali postopek projektiranja idejnih zasnov variantnih rešitev po BIM-pristopu. Rezultati so podani v obliki 3D, 4D in 5D BIM-modelov. Dobljene rezultate smo grafično prikazali in jih podrobneje opisali ter ovrednotili po v naprej določenih kriterijih. V zaključku smo predstavili prednosti in pomanjkljivosti izbrane BIM-programske opreme za namene projektiranja vodnogospodarskih ureditev. Prav tako smo ovrednotene rezultate variantnih rešitev med seboj primerjali z uporabo metod večkriterijskega odločanja in podali predlog za najprimernejšo ureditev Hotinjskega ribnika.
Keywords: gradbeništvo, vodno gospodarstvo, digitalne tehnologije, BIM-pristop, analiza variant
Published in DKUM: 12.03.2024; Views: 488; Downloads: 50
Full text (5,16 MB) |
8. Logistika odpadkov in njen izkoristek : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programaTamara Premrl, 2023, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili razbremenilno logistiko, predstavili njene cilje in pojasnili predmet razbremenilne logistike. Temu sledi predstavitev vrst odpadkov in njihov opis. Teoretični del zajema tudi predstavitev krožnega gospodarstva, njegov pomen in prednosti. V poglavju Hierarhija ravnanja z odpadki smo pojasnili prednostno ravnanje z odpadki, po načelu obrnjene piramide, ki prikazuje prednostno ravnanje z odpadki, od zgoraj navzdol.
V empiričnem delu smo analizirali ključne kazalnike nastanka odpadkov in ravnanje z le-temi v Evropski uniji (v nadaljevanju: EU) in Sloveniji. Temu sledi diskusija, v kateri so podane ugotovitve, do katerih smo prišli z analizo kazalnikov. Ugotovili smo, da se količina proizvedenih odpadkov v Sloveniji, od sprejema akcijskega načrta EU za krožno gospodarstvo iz leta 2015, do danes ni zmanjšala. Ugotovili smo tudi, da se v istem obdobju stopnja recikliranih odpadkov ni povišala, saj smo pri e-odpadkih in gradbenih odpadkih ugotovili padec rasti. Na koncu smo podali predloge in ukrepe Evropske unije, s katerimi želi pospešiti prehod v krožno gospodarstvo. Podali smo tudi lastne predloge dodatnih rešitev, s katerimi kot potrošniki lahko prispevamo k bolj trajnostnemu sistemu.
Keywords: razbremenilna logistika, odpadki, krožno gospodarstvo, hierarhija ravnanja z odpadki, kazalniki krožnega gospodarstva
Published in DKUM: 14.02.2024; Views: 364; Downloads: 29
Full text (2,79 MB) |
9. Kavcijski sistem za embalažo pijač : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programaIvana Vidačković, 2023, undergraduate thesis Abstract: Glavni namen diplomskega dela je raziskati kavcijski sistem za embalažo pijač. V teoretičnem delu smo raziskali, kaj predstavlja kavcijski sistem, kakšen je njegov prispevek k ohranjanju okolja in trajnosti. V nadaljevanju diplomskega dela smo identificirali prednosti ter slabosti kavcijskega sistema za embalažo. Izvedli smo raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika, s katerim smo preverili ozaveščenost prebivalcev o kavcijskem sistemu za embalažo.
Kavcijski sistem predstavlja sistem vračila embalaže, pri katerem potrošniki ob nakupu pijače doplačajo samo za embalažo, ki jo lahko vrnejo, ko gredo v trgovino ali drugo mesto, kjer obstaja možnost povračila kavcije. Na ta način so potrošniki finančno motivirani za sodelovanje v sistemu kavcije. Prevzem embalaže in vračilo kavcije na prodajnih mestih je možno ročno ali avtomatsko. Na podlagi vseh raziskav, ki sem jih opravila med svojim diplomskim delom, smo prišli do zaključka, da ima kavcijski sistem pomembno vlogo pri ohranjanju okolja in ljudi.
Keywords: kavcijski sistem, kavcija, embalaža, odpadki, krožno gospodarstvo
Published in DKUM: 13.02.2024; Views: 337; Downloads: 22
Full text (2,26 MB) |
10. Problematika ravnanja s plastično embalažo iz kmetijske dejavnostiSara Fačeti, 2023, master's thesis Abstract: Naraščajoča uporaba plastičnih izdelkov za enkratno uporabo predstavlja vedno večji problem v vseh panogah. S to težavo se srečuje tudi kmetijstvo. Zbiranje tovrstnih plastičnih odpadkov v kmetijstvu je le v redko kateri državi urejeno.
Takšen primer je uporaba folije za silažo (angl. agro-stretch foil), ki je v zadnjih letih postala zelo razširjena. Kmetijske plastične odpadke uvrščamo med nekomunalne odpadke, za katere je odgovoren poskrbeti povzročitelj sam. Nikakor ne smemo dopuščati, da zaradi neurejenega sistema zbiranja odpadkov in zaradi malomarnosti takšni odpadki končajo na divjih odlagališčih ali pa se prosto sežgejo v naravi. Takšno početje ima velik negativen okoljski vpliv. Neurejeno zbiranje tovrstnih kmetijskih odpadkov je dolga leta povzročalo težavo po vsem svetu. Tudi v Sloveniji se je predvsem v preteklosti veliko ljudi odločilo za napačno odstranjevanje teh odpadkov.
Kljub negativnemu okoljskemu vplivu, ki ga ima kmetijska folija, je ta tudi izrednega pomena za razvoj kmetijstva. Zato je potrebno slediti drugi prioriteti hierarhije ravnanja z odpadki, ki narekuje recikliranje odpadkov v čim večji meri.
Na podlagi dveh intervjujev smo izvedeli, da se vzpostavlja nov slovenski model zbiranja kmetijske folije EIP Recikel. Model zbiranja deluje na principu win-win sheme, s katero ustvari krog med odpadno in novo kmetijsko folijo. Model je na ta način ekonomsko zanimiv kmetovalcem in hkrati okoljsko učinkovit, zato ga ocenjujemo kot uspešnega.
Keywords: kmetijska plastika, krožno gospodarstvo, kmetijska folija, recikliranje, shema zbiranja odpadkov.
Published in DKUM: 12.02.2024; Views: 424; Downloads: 49
Full text (1,93 MB)
This document has many files! More... |
