| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
GOSPODARSKI KRIMINAL IN MOLK REVIZORJEV
Kaja Černjavič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Zakonsko prepovedana dejanja, povzročena na področju gospodarstva z namenom osebnega prilaščanja in okoriščanja, pojmujemo kot gospodarski kriminal. V diplomski nalogi izpostavljamo vlogo revizorja v povezavi z gospodarskim kriminalom v primerih, ko zanj ve, ampak o njem ne govori. Govorimo o molku revizorjev, o prekrških zaposlenih, katere bi bilo potrebno javiti poslovodstvu, lastnikom in drugim izven podjetja, saj je revizor odgovoren za mnenje, ki ga izrazi v računovodskih izkazih. Gospodarski kriminal je kaznivo dejanje, sankcionirano po kazenskem pravu države. V nalogi smo obravnavali molk revizorjev in sankcije, ki jih predvidevajo strokovne in pravne podlage. Izpostavljamo problematiko podanega pozitivnega mnenja na računovodske izkaze podjetja v letnem ali medletnem poročilu ter nenadno napoved insolventnosti podjetja. Pomembno je, da revizor razpolaga z zadostno količino informacij in ima dovolj časa za pogovor z zaposlenimi na podlagi katerega lahko oceni kakovost njihovega dela ter opazi tudi manjše ali večje napake. Menimo, da obstaja v primeru, če revizor ne razpolaga z zadostno količino informacij in časom v katerem bi lahko te informacije preveril večja možnost, da pomembno napačne navedbe, ki nakazujejo na goljufijo, ne bodo odkrite. V primeru, da so odkrite, ampak se o njih ne poroča, le-to pa lahko ustrezno dokažemo, so revizorji lahko tudi kaznovani z odvzemom prostosti. Zakon o revidiranju kazenskih sankcij za napačno izraženo mnenje revizorja javnosti ne predvideva, predvideva le globe katerih velikost je odvisna od velikosti prestopka. Agencija za javni nadzor nad revidiranjem ima možnost odvzema dovoljenja za opravljanje dela, če ugotovi, da pooblaščeni revizor krši pravila revidiranja in je zaradi te kršitve poročilo o revidiranju, ki ga je podpisal, pomanjkljivo oziroma zavajajoče. Kazenski zakonik (KZ-1) na podlagi 235. člena kaznuje vsakogar, ki lažno poslovni listino, knjigo ali spis uporabi kot resnično ali kdor uniči, skrije, precej poškoduje ali kako drugače napravi neuporabne poslovne knjige. Izdaja poslovne skrivnosti je lahko po KZ-1 kaznovana, vendar slednje ne velja v primeru, če je revizor zaznal kaznivo dejanje (38. člen ZRev-2). Poznavanje in upoštevanje strokovnih in pravnih podlag v revidiranju je zelo pomembno, saj je od ustreznega strokovnega znanja odvisno tudi kvalitetno in pravilno opravljanje posla revizije. Vsi udeleženci posla, tako revizor kot zaposleni v revidiranem podjetju, se morajo zavedati svojih dolžnosti in pravic ter sankcij, ki nastopijo ob njihovem neupoštevanju. Pomembno je slediti kodeksom poslovne etike, ki narekujejo poslovno obnašanje; le na tak način je možno ohranjati dober poslovni odnos, za katerega menimo, da je podlaga za dobro in kvalitetno opravljeno revizijo podjetja.
Keywords: revizor, molk revizorjev, gospodarski kriminal, prevare, strokovne in pravne podlage, revizorjevo mnenje brez pridržka, revizorjevo mnenje na računovodske izkaze
Published: 14.12.2010; Views: 1649; Downloads: 245
.pdf Full text (1,07 MB)

2.
VLOGA GOSPODARSKEGA REVIZORJA PRI PREPREČEVANJU PRANJA DENARJA
Janja Antolič, 2011, final seminar paper

Abstract: Pranje denarja je pri nas nekoliko bolj nov pojem, kot v drugih državah. S pranjem denarja razumemo proces, v katerem poskušajo storilci kaznivih dejanj prikriti lastništvo nad premoženjsko koristjo, ki jo pridobijo s svojim kaznivim dejanjem ter njen pravi izvor. Pranje denarja je pogosto povezano z organiziranim kriminalom, kot je na primer trgovanje z mamili, z orožjem, prevarami. V skupini za mednarodno finančno akcijo so prišli do spoznanja, da kljub različnim oblikam pranja denarja obstaja veliko skupnih značilnosti. Pri pranju denarja ugotavljajo tri tipične operacije: plasma, ustvarjanje plasti, vključitev. Glavna slovenska pravna akta sta Kazenski zakonik Republike Slovenije in Zakon o preprečevanju pranja denarja s spremembami in dopolnitvami. Po Zakonu o preprečevanju pranja denarja gospodarski revizorji ne rabijo izvajati posebnih revizijskih postopkov, prilagojenih odkrivanju pranja denarja, ampak določa le dolžnost poročanja Uradu, če sumi na pranje denarja. Kadar gospodarski revizor zazna sum pranja denarja, mora pridobiti informacije za razumevanje dejanja in okoliščin ter uveljaviti postopke skladno s MSR 250- Spoštovanje zakonov in drugih predpisov pri reviziji računovodskih izkazov.
Keywords: pranje denarja, gospodarski revizor, Zakon o preprečevanju pranja denarja, Urad za preprečevanje pranja denarja
Published: 22.11.2011; Views: 1038; Downloads: 90
.pdf Full text (241,81 KB)

3.
4.
5.
REVIZORJEVA OCENA TVEGANJA POMEMBNO NAPAČNE NAVEDBE ZARADI PREVARE V RAČUNOVODSKIH IZKAZIH NA PODLAGI TRIANGULACIJE REVIZIJSKIH DOKAZOV
Tomaž Ličen, 2013, master's thesis

Abstract: Pojem prevare je težko opredeljiv, saj je odvisen od tega, iz katerega zornega kota prevaro opazujemo. Po standardih jih delimo na poslovodske in zaposlenske. Motive za nastanek prevare smo predstavili s trikotnikom prevar, ki razlaga, da posamezniki zagrešijo prevaro, ko so prisotni trije dejavniki: pritisk, priložnost in racionalizacija. Glavno odgovornost za preprečevanje in odkrivanje prevar nosi poslovodstvo, ki mora skrbeti za usmeritve in postopke, ki pomagajo dosegati kolikor mogoče pravilno in uspešno poslovanje. Zunanji revizor opravlja revidiranje računovodskih izkazov in storitve sorodnih dejavnosti. Revizor ni in ne more biti odgovoren za preprečevanje in odkrivanje prevar, zato obstaja možnost, da prevare ne bodo odkrite. Zaradi tega mora pridobiti sprejemljivo zagotovilo, da je celota računovodskih izkazov brez pomembno napačnih navedb zaradi prevare. Da revizor zmanjša tveganje na sprejemljivo nizko raven, takšne revizijske dokaze pridobiva iz revizijskih postopkov. Številni gospodarski škandali so vplivali na revizijsko stroko. Razvit je bil nov koncept pridobivanja in vrednotenja revizijskih dokazov, t. i. triangulacija revizijskih dokazov, s katerim se izboljša kvaliteta same revizije. Revizijski dokazi se pri tej tehniki pridobivajo iz treh temeljnih virov: Entity Business States (EBS), Management Information Intermediaries (MII) in Management Business Representations (MBR). Z raziskavo smo ugotovili, da slovenski revizorji razumejo informacije, ki jih da posamezen revizijski dokaz, vendar zatajijo v primeru, ko je uporaba takšnih informacij najbolj bistvena.
Keywords: gospodarska prevara, trikotnik prevar, poslovodstvo, zunanji revizor, zunanje revidiranje, pomembno napačne navedbe zaradi prevare, revizijski dokazi, gospodarski škandali, triangulacija revizijskih dokazov, raziskava
Published: 02.09.2013; Views: 1530; Downloads: 282
.pdf Full text (1,11 MB)

6.
RAZNOLIKOSTI, SKLADNOSTI IN SINERGIJA NOTRANJEREVIZIJSKE DEJAVNOSTI IN DEJAVNOSTI FORENZIČNEGA RAČUNOVODSTVA
Barbara Javornik, 2014, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je preučiti skladnosti, raznolikosti ter sinergijo notranjerevizijske dejavnosti in dejavnosti forenzičnega računovodstva. Notranjerevizijska dejavnost je v Sloveniji že v zreli fazi, medtem ko je dejavnost forenzičnega računovodstva nova dejavnost, torej je v fazi razvoja. Tema, primerjava skladnosti, raznolikosti in sinergija notranjerevizijske dejavnosti ter dejavnosti forenzičnega računovodstva, ki je predmet te naloge, je v dosegljivi literaturi manj obravnavana. V prvem delu naloge preučujemo teoretične izsledke o izbranih dejavnostih ter prispevamo teoretični pogled na gospodarski kriminal. V drugem delu magistrske naloge obravnavamo analizo anketnega vprašalnika, ki je bil namenjen nosilcem notranjerevizijske dejavnosti in dejavnosti forenzičnega računovodstva. V teoretičnem delu smo opredelili notranjerevizijsko dejavnost, dejavnost forenzičnega računovodstva ter bistvene značilnosti gospodarskega kriminala. Poslužili smo se domače in tuje literature, tuje predvsem pri dejavnosti forenzičnega računovodstva, ki v Sloveniji še ni razvita tako, kot drugje. Opredelili smo naloge dejavnosti, odgovornosti, značilnosti, nosilce dejavnosti ter uporabnike njihovih storitev. Nadalje smo pomembne podatke obeh dejavnosti primerjali ter podali analizo in sintezo o skladnosti, raznolikosti in sinergiji med dejavnostjo forenzičnega računovodstva in notranjerevizijsko dejavnostjo. V drugem delu magistrske naloge smo preverili mnenje anketiranih notranjih revizorjev ter forenzičnih računovodij. Sestavili smo kratek anketni vprašalnik ter ga razposlali notranjih revizorjem, njihove elektronske naslove smo pridobili iz spletnih strani Slovenskega inštituta za revizijo. Anketiranci iz področja dejavnosti forenzičnega računovodstva so predvsem zaposlenci na Ministrstvu za notranje zadeve, kjer v okviru Policije deluje oddelek Sektor za gospodarsko kriminaliteto, ki se ukvarja s preiskovanjem težjih oblik gospodarskega kriminala, s korupcijo, s poslovnim in javnim sektorjem ter s finančno kriminaliteto in pranjem denarja. Podatki pridobljeni s pomočjo ankete so nam služili za preverjanje štirih hipotez, ki smo si jih zastavili na začetku magistrske naloge. Postavljene hipoteze smo preverjali s pomočjo podatkov o frekvenčni porazdelitvi odgovorov ter s pomočjo t-testa. Analizi sta bili opravljeni v programu Excel, ki z dodatkom Data Analysis omogoča analiziranje statističnih podatkov ter v SPSS-u. V magistrski nalogi smo si zadali štiri hipoteze. H1: Dejavnost forenzičnega računovodstva in notranjerevizijska dejavnost sta dve različni dejavnosti. Hipotezo H1 smo preverili s frekvenčno porazdelitvijo in t-testom ključnih delovnih ciljev ter s t-testom pogostosti opravljanja preiskav in koristi delovanja dejavnosti. Hipotezo H1 nismo potrdili, saj se v praksi še ne kažejo jasne opredelitve ključnih ciljev in koristi ene in druge dejavnosti. H2: Vzpostavljen in delujoč sistem notranjih kontrol za preprečevanje in odkrivanje prevar je ključni element identifikacije gospodarskega kaznivega dejanja. Hipotezo H2 smo testirali s frekvenčno porazdelitvijo ter jo tudi potrdili. H3: Notranjerevizijska dejavnost in dejavnost forenzičnega računovodstva imata ob medsebojnem sodelovanju pomembne pozitivne sinergijske učinke na uspešnost poslovanja podjetij. Hipotezo H3 smo testirali s t-testom ter jo tudi sprejeli, saj je aritmetična sredina vseh odgovorov anketiranih oseb jasno pokazala pozitivne sinergijske učinke delovanja na uspešnost poslovanja podjetja. H4: Notranjerevizijska dejavnost in dejavnost forenzičnega računovodstva imata ob medsebojnem sodelovanju pomembne pozitivne sinergijske učinke na učinkovito obravnavo gospodarskih kaznivih dejanj. Hipotezo H4 smo testirali s t-testom, dobljene rezultate pa so potrdili tudi izračuni aritmetičnih sredin odgovorov anketiranih oseb. Izbrana tema je sicer odziv na aktualno dogajanje, saj dejavnost forenzičnega računovodstva v Sloveniji dobiva vedno večji pomen. Znanje forenzi
Keywords: Forenzično računovodstvo, notranja revizija, prevara, korupcija, gospodarski kriminal, notranji revizor, forenzični računovodja, obvladovanje tveganj, ocena tveganj, sistem notranjih kontrol, tveganje, notranji nadzor, notranje kontrole, preprečevanje prevar, odkrivanje prevar, kaznivo dejanje, etičnost, morala, dejavnost, dejavnost forenzičnega računovodstva, notranjerevizijska dejavnost.
Published: 10.03.2014; Views: 1746; Downloads: 372
.pdf Full text (1,67 MB)

7.
Search done in 0.11 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica