| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 91
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Fiskalna konsolidacija in gospodarska rast
Nina Cafuta, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava vpliv fiskalne konsolidacije na gospodarsko rast. Po izbruhu svetovne finančne krize v letu 2008 je evroobmočje doživelo močan gospodarski udarec, ki je pripeljal do obsežnih državnih intervencij, povečanja javnih dolgov in fiskalnih primanjkljajev. Fiskalna konsolidacija, ki se nanaša na prizadevanje vlad, da bi zmanjšale svoje proračunske primanjkljaje in stabilizirale javni dolg, je postala ključna agenda za mnoge članice evroobmočja. Nekatere ključne ukrepe, ki so jih države evroobmočja sprejele, so vključevale povečanje davkov, s čimer so želele pridobiti dodatne proračunske prihodke, vendar so višji davki v mnogih primerih zavirali investicije in zasebno potrošnjo, kar je negativno vplivalo na gospodarsko rast. Vzporedno so mnoge države zmanjšale vladne izdatke, vključno z omejitvami v socialnih programih in javnih investicijah. Čeprav so takšni ukrepi pripomogli k zmanjšanju proračunskih primanjkljajev, so v kratkoročnem obdobju pogosto zavirali gospodarsko rast zaradi izpada agregatnega povpraševanja. Dodatno breme relativno večjega javnega dolga je povečalo obrestna bremena in pritisnilo na vladne proračune, kar je sprožilo še večje potrebe po fiskalni disciplini. Države so se posledično znašle v začaranem krogu. Vzporedno z ukrepi za zmanjšanje proračunskih primanjkljajev so se vlade soočale z dejstvom, da so fiskalni multiplikatorji v času gospodarske krize višji od konvencionalnih ocen. To je pomenilo, da so bile reakcije na fiskalno prilagajanje pogosto močnejše in škodljivejše za gospodarsko rast.
Ključne besede: fiskalna konsolidacija, gospodarska rast, davki, državni izdatki, javni dolg, multiplikator.
Objavljeno v DKUM: 10.11.2023; Ogledov: 303; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

2.
Pomen javnih in zasebnih investicij pri spodbujanju gospodarske rasti v Evropski uniji
Jaka Plaznik, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo pregledali obstoječo literaturo o učinkih javnih in zasebnih investicij na gospodarsko rast. Pojasnili smo pojme bruto investicije, bruto investicije v osnovna sredstva, investicije v zaloge; ločeno smo predstavili javne in zasebne investicije. Zasebne investicije smo nadalje razčlenili na podjetniške investicije, investicije gospodinjstev in investicije v stanovanja. Pri javnih investicijah smo prikazali njihovo strukturo in ugotovili, da največji delež teh predstavljajo investicije za socialno varnost. Prikazali smo tudi razmerje med investicijami države in lokalnih oblasti. V enem izmed poglavij smo definirali dejavnike investicij in dejavnike gospodarske rasti. V empiričnem delu smo na osnovi podatkov iz podatkovne baze Ameca in Eurostata preverjali povezanost med investicijami in gospodarsko rastjo. Naredili smo pregled javnih in zasebnih investicij držav, članic Evropske unije, ter prikazali prispevek investicij h gospodarski rasti. Zaradi preglednosti smo glede na absolutno vrednost investicij za časovni interval od leta 2000 do leta 2020 države razdelili v tri skupine. Prikazali smo, da so v celotnem opazovanem obdobju zasebne bruto investicije po obsegu večje kot javne. Ugotovili smo tudi, da je bilo največ javnih investicij v preučevanem obdobju v Franciji, z vrhom leta 2009, največ zasebnih pa v Nemčiji, z vrhom leta 2019. Ti dve državi precej odstopata, sledi jima Italija, ki je največ zasebnih investicij zabeležila leta 2019, največ javnih pa leta 2009. Slovenija je po svojih javnih in tudi zasebnih investicijah v rangu Malte, Cipra, Estonije, Latvije, Litve, Luksemburga, Bolgarije in Hrvaške. V diplomskem delu smo izračunali korelacijo med gospodarsko rastjo in deležem investicij v BDP ter med gospodarsko rastjo in realno rastjo investicij. Ugotovili smo, da je med gospodarsko rastjo in deležem investicij v BDP pozitivna povezanost v večini (20 od 27) držav, med gospodarsko rastjo in realno rastjo investicij pa v vseh državah.
Ključne besede: javne investicije, zasebne investicije, gospodarska rast, korelacijski koeficient
Objavljeno v DKUM: 04.11.2022; Ogledov: 604; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

3.
Vladni izdatki in gospodarska rast v državah evroobmočja in odziv na koronavirusno krizo
Helena Cenc, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu ugotavljamo vpliv vladnih izdatkov na gospodarsko rast. Najprej teoretično preučimo vlogo fiskalne politike, predvsem pri odpravljanju tržnih napak in kako se je vloga fiskalne politike spreminjala skozi čas. S pregledom empiričnih študij sklepamo, da so raziskovalci v večini primerov ugotovili negativno povezavo med vladnimi izdatki in gospodarsko rastjo. Seznanimo se tudi z ocenami multiplikatorja vladnih izdatkov in ugotovimo, da se ta spreminja glede na fazo gospodarskega cikla. Naš model preverjamo na državah evroobmočja, za obdobje med letoma 1995 in 2020. Ugotovimo, da vladni izdatki negativno vplivajo na gospodarsko rast, natančneje, če se delež vladnih izdatkov v BDP poveča za 1 %, se rast BDP na prebivalca zmanjša za 0,509 %. V drugem sklopu magistrskega dela analiziramo kakšno vlogo so odigrali vladni izdatki pri omilitvi gospodarskih posledic, ki jih je povzročila epidemija covid-19. Ugotovimo, da je mogoče zaznati pozitivno povezavo med velikostjo fiskalnih pomoči in strogostjo zaprtja gospodarstev. Ugotovimo tudi, da so se paketi fiskalnih pomoči, ki so zajemali neposredne transferje, davčne olajšave ter garancijske sheme in posojila, razlikovali tako po strukturi kot tudi velikosti med državami evroobmočja.
Ključne besede: vladni izdatki, gospodarska rast, koronavirusna kriza, evroobmočje
Objavljeno v DKUM: 01.02.2022; Ogledov: 867; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

4.
Analiza gospodarskega razvoja in ekonomske neenakosti na Kitajskem
Žan Kovačič, 2021, diplomsko delo

Opis: Kitajska se je po letu 1978 začela odpirati in od takrat naprej je njeno gospodarstvo doživelo velik razvoj. Gospodarska rast je po letu 1978 v povprečju znašala 10 % na letni ravni. Vendar hitra rast ni koristila vsem slojem prebivalstva enako in enako vplivala na rast dohodka, kar je privedlo do močnega povečanja dohodkovne in premoženjske neenakosti. Diplomsko delo opisuje splošne značilnosti kitajskega gospodarstva. V nadaljevanju je z indeksom človekovega razvoja in indeksom človekovega razvoja, popravljenim za neenakost predstavljen človekov razvoj na Kitajskem. Osrednja tema raziskave je analiza ekonomske neenakosti, ki je prikazana z različnimi kazalniki: razmerje med dohodkom in premoženjem, velikostna distribucija dohodka in premoženja, Ginijev koeficient, razmerje kvintilnih razredov, Palma razmerje in multidimenzinalni indeks revščine. Tako dohodkovna kot tudi premoženjska neenakost sta v zadnjih treh desetletjih doživela nagel vzpon. Obravnavamo tudi neenakost med spoloma, ki je podana z indeksom človekovega razvoja, popravljenim za neenakost med spoloma, indeksom neenakosti spolov ter opišemo vlogo žensk in plačne razlike med spoloma na Kitajskem. Ženske so v zadnjih letih naredile velik preboj v stopnji pridobljene izobrazbe, vendar jim je ta na podeželju manj omogočena. V zadnjem poglavju na kratko predstavimo vpliv pandemije Covid-19 na ekonomsko neenakost na Kitajskem.
Ključne besede: Gospodarska rast, neenakost, dohodek, premoženje, Ginijev koeficient, Kitajska.
Objavljeno v DKUM: 10.11.2021; Ogledov: 1230; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

5.
Povezanost med rastjo BDP in razvitostjo finančnega sistema v državah Evropske unije
Domen Kokolj, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava povezanost med razvitostjo finančnega sistema in gospodarsko rastjo v državah Evropske Unije. Osrednji namen dela je bilo razumevanje povezave med razvitostjo finančnega sistema in gospodarsko rastjo na vzorcu 27 držav EU, dodatno pa preverjanje dejanske povezanost med razvitostjo finančnega sistema in gospodarsko rastjo na vzorcu držav EU. V uvodnih poglavjih smo vzpostavili pregled teorij o povezavi med finančnim sistemom in gospodarsko rastjo ter predstavili obstoječe študije izbranega področja. V empiričnem delu raziskave, smo za vsako državo EU analizirali gospodarsko rast, gospodarsko razvitost in kazalnike razvitosti finančnega sistema. Z izračunom korelacijskega koeficienta smo ugotavljali ali obstaja povezava med gospodarsko rastjo in gospodarsko razvitostjo s kazalniki finančne razvitosti. Kot kazalnik gospodarske rasti smo izbrali BDP rast, kot kazalnik gospodarske razvitosti pa BDP na prebivalca. Za kazalnike finančne razvitosti smo uporabili indeks finančne razvitosti, ki so ga razvili Sahay et al. (2015) in ga izračunava IMF (2021), likvidne obveznosti kot % BDP, borzno kapitalizacijo kot % BDP in domače kredite privatnemu sektorju kot % BDP. Ugotovili smo, da v EU kot celoti med gospodarsko rastjo in finančno razvitostjo obstaja pozitivna korelacija pri treh izmed štirih izbranih kazalnikih finančne razvitosti. Države smo razdelili v dve skupini, finančno bolj in finančno manj razvite in ugotavljali, ali med skupinama obstajajo razlike v jakosti povezave med spremenljivkami. Ugotovili smo, da je v finančno bolj razvitih državah povezava med gospodarsko rastjo in finančno razvitostjo pri treh kazalnikih finančne razvitosti višja, kot v finančno manj razvitih državah, pri enem kazalniku (domači krediti privatnemu sektorju kot % BDP) pa povezave nismo zaznali tako pri finančno bolj razvitih kot pri finančno manj razvitih. Nato smo izračune ponovili tudi za kazalnik gospodarske razvitosti, kjer smo zaznali pozitivno povezavo pri treh kazalnikih, pri enem pa ne. Pri izračunu korelacijskih koeficientov za finančno bolj in finančno manj razvite države smo ugotovili, da so trije od štirih koeficientov za finančno bolj razvite države pozitivni in višji od korelacijskih koeficientov za finančno manj razvite države. Le pri domačih kreditih privatnemu sektorju so finančno manj razvite države imele večji korelacijski koeficient kot finančno bolj razvite države.
Ključne besede: Bruto domači proizvod, finančna razvitost, Pearsonov korelacijski koeficient, Evropska Unija, gospodarska rast.
Objavljeno v DKUM: 10.11.2021; Ogledov: 1098; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

6.
Dejavniki gospodarske rasti v evropskih državah
Špela Klara Mauhler, 2021, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo vključuje razlage gospodarske rasti v ekonomski teoriji s klasičnega, neoklasičnega in keynesianskega vidika ter teorijo endogene rasti. Po statističnemu pregledu dinamike gospodarske rasti v Luksemburgu, Nemčiji, Italiji, Grčiji, na Portugalskem, Irskem in Norveškem v obdobju 1995–2020, delo vključuje analizo kvantitativnih in kvalitativnih dejavnikov gospodarske rasti s ponudbene in povpraševalne strani. Spričo statistične analize je bilo ugotovljeno, da imajo terciarna izobrazba, mednarodna odprtost, zaposlenost, vlaganja v raziskovalno-razvojno dejavnost, obseg investicijskih izdatkov in participacija v vseživljenjskem učenju pomembno vlogo v procesu gospodarske rasti v opazovanih državah. Uspešnejša gospodarstva beležijo tudi nižjo raven korupcije in razširjenost vladavine prava.
Ključne besede: Gospodarska rast, investicije, delovna sila, raziskave in razvoj, evropska gospodarstva.
Objavljeno v DKUM: 05.11.2021; Ogledov: 1162; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

7.
Urbanizacija in gospodarska rast v državah Evropske unije
Tamara Križnjak, 2021, diplomsko delo

Opis: V zadnjih dveh stoletjih smo priča množičnemu preseljevanju ljudi iz podeželja v mesta. Tudi podatki, prikazani v diplomskem delu, kažejo, da se stopnja urbanizacije naglo zvišuje. Mnogo ekonomistov meni, da je urbanizacija oziroma aglomeracijske ekonomije eden izmed dejavnikov, ki povečuje rast realnega BDP države oz. gospodarsko rast. V diplomskem delu smo proučevali, ali obstaja med urbanizacijo in gospodarsko rastjo v EU linearna povezava in kakšna je jakost te povezave. Izsledki obstoječih študij nekaterih avtorjev kažejo na pozitivno povezavo, spet drugi pa na statistično neizoblikovano povezavo med spremenljivkama. Raziskava v empiričnem delu diplomskega dela se nanaša na proučevanje korelacije oz. linearne povezanosti med urbanizacijo in gospodarsko rastjo v 14-ih evropskih državah (Belgija, Francija, Nemčija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Danska, Irska, Grčija, Portugalska, Španija, Avstrija, Finska in Švedska) med leti 1970 in 2018. V empiričnem delu diplomskega dela je najprej prikazana stopnja urbanizacije in stopnja gospodarske rasti za proučevane države v obravnavanem obdobju, nato pa je izračunana tudi povprečna stopnja urbanizacije in povprečna stopnja gospodarske rasti. Pri ugotavljanju povezanosti med povprečno gospodarsko rastjo in povprečno stopnjo urbanizacije za proučevane države nismo opazili nobenega tipičnega vzorca. Države, ki so po povprečni stopnji urbanizacije najvišje na lestvici, ne dosegajo tudi najvišje povprečne gospodarske rasti. Korelacijska analiza povezanosti med stopnjo urbanizacije in gospodarsko rastjo za posamezne države v vzorcu kaže, da med spremenljivkama največkrat obstaja le zmerna ali šibka korelacija, v nekaterih državah pa je povezanost neznatna. Poudariti moramo tudi, da se je v večini držav izoblikovala negativna povezanost, kar pomeni, da povečanje stopnje urbanizacije sovpada z zmanjševanjem gospodarske rasti. Tudi presečna analiza na celotnem vzorcu proučevanih držav kaže na obstoj negativne, vendar šibke korelacije med spremenljivkama. Na podlagi dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da se je v večini evropskih držav med leti 1970 in 2018 izoblikovala šibka negativna linearna povezanost med stopnjo urbanizacije in gospodarsko rastjo držav. Ugotavljamo tudi, da povprečna stopnja urbanizacije v proučevanih državah ni povezana z datumom priključitve Evropski uniji, saj ustanovitvene države ne beležijo večjih povprečnih stopenj urbanizacije kot ostale, pozneje priključene države.
Ključne besede: mesta, urbanizacija, gospodarska rast, Evropska unija, linearna korelacija
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 1238; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

8.
Model dinamične tržne diverzifikacije kot instrument internacionalizacije in tržne rasti podjetja
Alenka Naglič, 2020, doktorska disertacija

Opis: Sodobni čas zaznamujejo nenehne spremembe, ki se odražajo tako na družbenem kot ekonomskem področju. Še posebej dinamične so na področju mednarodnega poslovanja. Hitro spreminjanje tržnega in institucionalnega okolja, tehnološki napredek ter razgibana struktura trgov silijo podjetja, ki želijo preživeti in ustvarjati pogoje za rast, k dinamični čeznacionalni širitvi poslovanja. Stagniranje gospodarske rasti v evroobmočju in EU poraja številna vprašanja o možnostih izbire strategij rasti slovenskih podjetij ter nadomestitve zmanjšanega povpraševanja po njihovih izdelkih in storitvah v evroobmočju in EU. Temeljni cilj doktorske disertacije je usmerjen v ugotavljanje, kako se na dinamične procese globalizacije, pospešene internacionalizacije in liberalizacije poslovanja odzivajo slovenska podjetja, ki so umeščena v domači institucionalni okvir (post)tranzicije gospodarskega sistema in institucij. Doktorsko disertacijo sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu se, po uvodni opredelitvi raziskovalnega področja oziroma problema, ki je usmerjen v pretirano izvozno odvisnost slovenskih podjetij od le nekaj držav, najpomembnejših izvoznih partneric ter relativno slabe razpršenosti izvoznih aktivnosti na strateške, hitro razvijajoče se trge držav skupine BRIK, kot tudi druge trge hitro razvijajočega se posameznega nacionalnega gospodarstva oziroma regij, v drugem poglavju disertacije osredinjamo na navedbo ključnih značilnosti fenomena globalizacije in internacionalizacije, razčlenjujemo regionalizacijo svetovnega gospodarstva, pojasnimo teoriji oziroma modela internacionalizacije, in sicer model iz nabora klasičnih stopenjskih modelov internacionalizacije – t. i. uppsalski model ter novodobni model globalno rojenih podjetij. Tretje poglavje je namenjeno pregledu literature s področja izdelčne in tržne diverzifikacije. Slednja je tudi osrednja tema doktorskega dela. Po pregledu temeljnih strategij rasti podjetja in opredelitvi pojma diverzifikacije se usmerimo v preučevanje znanstvenih dognanj o motivih za tržno diverzifikacijo poslovanja ter tveganja, ki ga omenjena strategija predstavlja podjetjem. Razdelek vključuje razčlenjevanje odnosa med tržno diverzifikacijo in uspešnostjo podjetja ter ugotavljanje strateških prednosti podjetij, ki izhajajo iz izdelčne in tržne diverzifikacije tudi v povezavi s povezljivostjo tehnologij, ki omogočajo hiter pretok podatkov in informacij ter s tem lažje premagovanje časovnih in krajevnih vrzeli. V četrtem poglavju na podlagi teoretičnih izhodišč strnemo posamezne vsebine ter sintetiziramo teoretični model dinamične tržne diverzifikacije kot instrument internacionalizacije in tržne rasti podjetja. Podjetja, ki želijo dosegati optimalne poslovne rezultate, so bila od nekdaj postavljena pred številne pomembne strateške izzive in sprejemanje odločitev, ki so v sodobnem času pospešene globalizacije trgov, naraščajoče prisotnosti in krepitve moči gospodarstva v razvoju, hitrega razvoja digitalizacije in drugih tehnoloških novosti še pridobile na zahtevnosti in pomenu. Čeprav so nacionalne meje še vedno ovira pri mednarodnem poslovanju, globalizacija trgov podjetja vse bolj spodbuja k širitvi poslovnih aktivnosti na tuje trge. V empiričnem delu doktorske disertacije, ki je razdeljen na kvalitativni in kvantitativni del raziskave, preverjamo osem hipotez. Na podlagi kvalitativnega dela empirične raziskave ugotavljamo, da se narava tržnih priložnosti od trga do trga bistveno razlikuje, kar od podjetij zahteva veliko mero prilagodljivosti in iznajdljivosti pri poslovanju. Učinkovit poslovni model mora biti oblikovan tako, da podjetju v vse bolj policentrično naravnanem svetu zagotavlja mednarodno in hkrati lokalno prepoznavnost ter poslovno uspešnost. Rezultati študije primerov potrjujejo, da se slovenska podjetja soočajo s težavami pri sledenju spremembam v globalnem okolju, kar se odraža tudi v težavah pri prilagajanju njihovih poslovnih modelov delovanja in absorpcijske sposobnost
Ključne besede: gospodarska tranzicija, tržna rast podjetja, tržna diverzifikacija, netradicionalni tuji trgi, hitro razvijajoče se države, industrija 4.0, izvozna uspešnost
Objavljeno v DKUM: 22.04.2021; Ogledov: 1291; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (3,29 MB)

9.
Gospodarska rast in zadolženost držav
Samuel Plečko, 2020, diplomsko delo

Opis: V zadnjih desetletjih se je začelo pojavljati vse več indicev, da višina javnega dolga zavira gospodarsko rast držav, kar pomeni, da prekomerno zadolževanje lahko povzroča negativen učinek pri razvoju države. V delu diplomskega projekta preučujemo povezavo med javnim dolgom in gospodarsko rastjo ter gospodarsko rastjo na prebivalca v petih razvitih državah in v petih državah v razvoju. Sprva opredelimo klasično, keynesiansko, neoklasično in teorijo endogene gospodarske rasti ter opišemo njihove slabosti. Prav tako navajamo možne vplive javnega dolga na gospodarsko rast in opredelimo dejavnike, ki vplivajo na dolgoročno vzdržnost javnega dolga. Opravimo tudi pregled študij, ki raziskujejo učinke javnega dolga na gospodarsko rast. V našem delu smo ugotovili, da pri večini analiziranih držav obstaja statistično značilen vpliv javnega dolga na gospodarsko rast. Vendar pa sta tako moč učinka kot tudi dolžniška meja, ko se pojavi vpliv javnega dolga na gospodarsko rast, pri razvitih državah višja kot pri državah v razvoju.
Ključne besede: javni dolg, gospodarska rast, teorije gospodarske rasti
Objavljeno v DKUM: 24.11.2020; Ogledov: 1106; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

10.
Nestandardni instrumenti denarne politike v finančni krizi in učinki
Sebastijan Farkaš, 2019, diplomsko delo

Opis: Od svetovne finančne krize leta 2008 so centralne banke po vsem svetu izvajale številne nekonvencionalne denarne politike, da bi preprečile kreditni krč, spodbudile skupno povpraševanje in povečale inflacijo. V evroobmočju so to vključevale zagotavljanje likvidnosti s ponudbami za popolno dodelitev fiksne obrestne mere, podaljševanje ročnosti kreditnih poslov centralne banke, širši nabor upravičenih zavarovanj, obsežni programi nakupa sredstev javnega in zasebnega sektorja, negativne obresti stopnje in smernice za naprej. Večja gospodarstva kot so Združene države Amerike, Evropska Unija, Japonska, Združeno Kraljestvo, so posredovale s podobnimi vendar različnimi ukrepi, ki so imeli različne učinke na njihovo gospodarsko rast, inflacijo in zaposlenost.
Ključne besede: Monetarna politika, finančna kriza, instrumenti monetarne politike, nestandardni ukrepi, ECB, inflacija, gospodarska rast, BDP.
Objavljeno v DKUM: 13.12.2019; Ogledov: 1341; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (554,68 KB)

Iskanje izvedeno v 3.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici