| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 137
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
62.
VPLIV GOSPODARSKE KRIZE NA GOSPODARSKO RAST SLOVENIJE
Tina Maučec, 2012, diplomsko delo

Opis: Finančna kriza, ki se je začela leta 2008 v ZDA, se je zaradi globalne prepletenosti gospodarstev hitro razširila po svetu. Vzrok za nastanek je pok nepremičninskega balona zaradi hitro rastočega trga nepremičnin, ki ga je generiralo prelahko dajanje kreditov ter nizka obrestna mera. Ker so nepremičnine nenehno naraščale, je šlo za občutek, da gre za varno naložbo. Ko pa posojilojemalci niso bili sposobni več odplačevati kreditov se je ustvarila odvečna ponudba, ki je banke niso mogle prodati. Kreditna aktivnost se je prekinila, kar se je odrazilo v realni sektor in ne nazadnje se je znižala tudi gospodarska aktivnost. Kriza se je razširila v tudi Evropsko Unijo. Ekonomska aktivnost se je v zelo kratkem obdobju začela hitro zniževati, kar je prisilo vlade držav članic EU, da so ukrepale. Prvi ukrepi so se nanašali predvsem na reševanje bank z uporabo monetarnih in fiskalnih orodij, za odmrznitev kreditnih trgov in za stimulacijo gospodarske aktivnosti, kar je do sedaj prineslo skromen napredek. Na dolgi rok se EU zavzema za razvoj organizacije, ki bi prevzela vlogo nadzora nad finančnimi sistemi držav članic. Slovenijo je kriza prizadela preko mednarodnih tokov, saj je Slovenija močno izvozno usmerjena. Zniževanje vseh komponent izdatkovne strukture je povzročilo, da se je bruto domači proizvod zmanjšal. Povečala se je brezposelnost, narašča javnofinančni primanjkljaj in konsolidirani dolg, kar se odraža v zmanjševanju konkurenčnost slovenskega gospodarstva v širšem mednarodnem okolju. Slovenija se nahaja pred pomembnimi izzivi, saj mora sprejeti pomembne strukturne reforme, ki bodo znova zagnale gospodarsko rast.
Ključne besede: Finančna kriza, gospodarska kriza, gospodarska rast, vpliv krize, ukrepi za reševanje, gradbeništvo, zaposlovanje, primanjkljaj, dolg.
Objavljeno: 20.12.2012; Ogledov: 1637; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (563,60 KB)

63.
GLOBALNA FINANČNA IN GOSPODARSKA KRIZA TER NJEN VPLIV NA SLOVENSKI FINANČNI SISTEM
Karmen Kulič, 2012, diplomsko delo

Opis: Razvijajoče se svetovne ekonomije, kamor spada tudi slovenska, so v sodobnih razmerah globalizacije prepletene z aktualnostjo finančne in gospodarske krize. Globalna finančna in gospodarska kriza v Sloveniji, katere vzrok je bila hipotekarna kriza v ZDA leta 2007, je povzročila spremembe v celotnem finančnem sistemu – se pravi, da je vplivala na dogajanje v sektorju bank, sektorju zavarovalnic ter sektorju investicijskih skladov. Se je pa ta kriza v Sloveniji začela z zamikom, njeni učinki pa so z vidika prej omenjenih finančnih sektorjev najbolj prizadeli bančnega. Slovenske banke so namreč bile prisiljene, da so zaostrile kreditne standarde ter zmanjšale obseg svojih kreditnih aktivnosti, kar pa je v gospodarstvu privedlo do dveh najbolj izstopajočih se stanj, imenovanih kreditni in likvidnostni krč. Tekom analize bančnega kreditiranja in to vse od nastanka slovenskega finančnega sistema po osamosvojitvi Slovenije pa do izbruha krize leta 2008, je zastoj bančnega kreditiranja tako najbolj opazen leta 2009, torej v času trajanje te krize. Podoben učinek je bilo moč opaziti tudi v sektorju slovenskih zavarovalnic, kjer je zavarovalna penetracija v času krize stagnirala, kar je vplivalo na poslabšanje razvitosti celotnega zavarovalnega trga. V sektorju investicijskih skladov pa je v času krize prišlo do zmanjšanja vseh sredstev, ki so se stekala v njih, kar je povzročilo velike neto odlive.
Ključne besede: finančna kriza, gospodarska kriza, finančni sektor, kreditni krč, zavarovalna penetracija, čista vrednost premoženja, sanacija finančnega sektorja
Objavljeno: 11.12.2012; Ogledov: 3297; Prenosov: 542
.pdf Celotno besedilo (880,59 KB)

64.
FINANCIRANJE NAKUPA NEPREMIČNINE
Mateja Laure, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu ugotavljamo, da so se razmere na trgu nepremičnin zaradi krize zelo spremenile: cene nepremičnin ostajajo pretežno na enaki ravni, medtem ko povpraševanje predvsem zaradi nestabilnih razmer (spremembe dohodkov, višje obrestne mere) upada. Ko se odločamo za nakup nepremičnine, imamo na voljo več oblik financiranja: lastna sredstva, stanovanjski (hipotekarni) kredit ali lizing nepremičnine. Med njimi izberemo tisto možnost, ki nam v danem trenutku omogoča optimalno izbiro med oblikami financiranja. Najpogostejša oblika financiranja nakupa nepremičnine je stanovanjski (hipotekarni) kredit. Lizing nepremičnin je še vedno relativno nezaželena oblika financiranja nakupa, prav tako mu niso naklonjeni kupci, predvsem zaradi lastništva nepremičnine, ki ostaja pri lizingodajalcu. S konkretnim izračunom ter primerjavo stanovanjskega (hipotekarnega) kredita in lizinga smo ugotovili, da je stanovanjski (hipotekarni) kredit ugodnejša oblika financiranja nakupa nepremičnine.
Ključne besede: nepremičnina, trg nepremičnin, gospodarska in finančna kriza, stanovanjski (hipotekarni) kredit, lizing, hipoteka
Objavljeno: 26.03.2013; Ogledov: 1856; Prenosov: 391
.pdf Celotno besedilo (288,37 KB)

65.
VPLIV KULTURE PODJETJA NA MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH V ČASU GOSPODARSKE KRIZE
Nataša Deutsch, 2013, diplomsko delo

Opis: Motiviranje zaposlenih danes zagotovo velja za eno najkompleksnejših nalog managementa. Globalizacija je s seboj prinesla nadvse močno konkurenčnost, s katero se podjetja spopadajo na različne načine. A najpomembnejši ključ za doseganje uspešnega poslovanja podjetja, in konkurenčnosti podjetja, so zaposleni. V času močne recesije, ko se podjetja nenehno spopadajo s pomanjkanjem finančnih sredstev je še kako pomembno, da managerji znajo ohraniti uspešne, perspektivne in nadarjene zaposlene, ki lahko danes in v prihodnje veliko pripomorejo k uspešnosti poslovanja podjetja. To lahko storijo s kakovostnim motiviranjem. Produktivnost zaposlenih in motiviranost je mogoče doseči z nenehnim spremljanjem želja in potreb zaposlenih, ter omogočanje poistovetenja slednjih s cilji in interesi podjetja. Slovenska podjetja se premalo zavedajo pomena spremljanja interesov in potreb zaposlenih. Kljub temu, da je z leti mogoče zaznati napredek pri vnašanju nedenarnih metod motiviranja, podjetja še vedno uporabljajo zastarele in velikokrat nekakovostne metode motiviranja. A je moč zaznati, da je vse bolj prisotno zavedanje, da je ravno ustrezno motiviranje in delo z ljudmi tisto, ki omogoča uspešnost poslovanja in doseganje ciljev podjetja. Z obsežno raziskavo smo prišli do spoznanja, da se slovenska podjetja zavedajo motiviranja zaposlenih, da skušajo spremljati želje in potrebe zaposlenih, vendar se hkrati zavedajo, da so njihovi prijemi pomanjkljivi in da v prihodnje potrebujejo spremembe, ki lahko še dodatno izboljšajo poslovanje podjetja. Podjetja se strinjajo, da na motiviranje v veliki meri vpliva tudi kultura podjetja, katero s svojim vedenjem, potrebami, mišljenjem, dopolnjujejo tudi zaposleni. Vsak izmed zaposlenih v podjetju pusti pečat, del sebe in pripomore k oblikovanju podjetja. Pomembno je, da podjetja spoznajo, da je lahko gospodarska kriza tudi izziv in priložnosti.
Ključne besede: motiviranje zaposlenih, metode motiviranja, motivacijski modeli, organizacijska kultura, gospodarska kriza
Objavljeno: 25.03.2014; Ogledov: 638; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

66.
SISTEM INTERNEGA KOMUNICIRANJA V ORGANIZACIJI
Mojca Strajnšak, 2013, diplomsko delo

Opis: Komuniciranje je proces sporazumevanja brez katerega podjetje in posameznik ne moreta obstajati. Komunikacija, ki poteka med pošiljateljem in prejemnikom, mora biti kakovostna in lahko poteka na več načinov, pri čemer poznamo besedno komunikacijo, nebesedno, eksterno in interno komunikacijo. Interna komunikacija je tista oblika komuniciranja, ki poteka znotraj podjetja med zaposlenimi in njihovimi nadrejenimi. Ta oblika komuniciranja se razlikuje med malimi in velikimi podjetji. V manjših podjetjih je interno komuniciranje enostavnejše, saj se vodje dnevno družijo s svojimi zaposlenimi in z njimi komunicirajo, v večjih podjetjih imajo zato posebne oddelke, ki so namenjeni interni komunikaciji. Interno komuniciranje pomeni dvosmerni pretok informacij znotraj podjetja, med zaposlenimi na različnih delovnih mestih. Pomembno je, da vodstvo svoje zaposlene ves čas obvešča o vseh dogodkih, ki so povezani s podjetjem prav tako je tudi pomembno, da zaposleni posredujejo povratne informacije in svoje mnenje.
Ključne besede: človeški viri, komuniciranje, motivacija, poslovno komuniciranje, etika in kultura poslovnega komuniciranja, interno komuniciranje, eksterno komuniciranje, gospodarska kriza, Krka, d. d.
Objavljeno: 26.03.2013; Ogledov: 820; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (888,38 KB)

67.
Mobing kot instrument pritiska v času gospodarske krize : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Klemen Kotnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Psihični pritiski se pogosto pričnejo pojavljati kadar v podjetju ne gre vse po načrtih, ko podjetje ne dosega več svojih operativnih in strateških planov. Nadrejeni »pritiskajo« na zaposlene naj delajo več, dlje itd. Delavci pogosto izvajajo psihične pritiske na vodstvo in nadrejene saj npr. zaradi likvidnostnih težav podjetja ne izplačujejo pravočasno plač, pozabljajo na standarde za varnost pri delu, jih obravnavajo zgolj kot delovno silo. Vse to delavce v neki organizaciji spravlja v stanje nervoze, nelagodja itd. Kot vemo je plača lahko dober motivator za delo, a v času gospodarske krize se podjetja odločajo za reorganizacije in nižanje plač delavcem skratka so usmerjeni le v dobiček, kar privede do velikih nesoglasij. Tako zaidemo v začaran krog mobinga. Vodstva podjetij se ne zmenijo za žrtve mobinga in se ne čutijo odgovorne, žrtve pritiskajo na vodstvo ali iz obupa in iz nenada storijo nepremišljeno dejanje, ki škoduje njim in celotni organizaciji. Podjetja in druge ustanove, ki niso pripravljena poleg reševanja krize vložiti trud v reševanje problemov v zvezi z mobingom in ga primerno ter pravočasno zatirati, lahko pripelje podjetje v pogubo. Posledice mobinga se tako kažejo ne le na žrtvi ampak na organizaciji, kjer je žrtev delovala.
Ključne besede: gospodarska kriza, mobing, vzroki, preprečevanje, pravna ureditev, diplomske naloge
Objavljeno: 15.05.2013; Ogledov: 999; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (588,26 KB)

68.
SLOVENSKI MANAGERJI IN VODENJE PODJETJA V ČASU GOSPODARSKE KRIZE
Katja Mikolič, 2013, magistrsko delo

Opis: Naslov magistrske naloge: »Slovenski managerji in vodenje podjetja v času gospodarske krize« V času gospodarske krize ni lahko biti vodja oz. manager podjetja, saj sodobna podjetniška praksa izkazuje zelo slaba stanja. Stanja kot so: upadanje prodaje, manjša kupna moč, krčenje proizvodnje in/ali storitev, slaba plačilna disciplina, odpuščanje delavcev, slabšanje ugleda podjetja, šibkejša vlaganja v investicije, vstopi mnogih novih konkurenčnih podjetij na naš trg itd. Kljub temu pa bi naj managerjem našteto predstavljalo določen izziv. Vsako takšno gospodarsko stanje je potrebno jemato dovolj resno, da se podjetje ohrani zdravo in se s tem vzdržujejo delovna mesta in ostala pozitiva. Logična posledica bo – narejen velik korak pred konkurenco. Ob pogojih izredno dinamičnega spreminjanja okolja in samega procesa poslovanja, je v ospredju vloga in sposobnost managerja, ki je odločilnega pomena. Manager je tisti, ki mora delovati tako, da podjetje usmerja časovno in prostorsko odprto. Preprosto je potrebno slediti smernicam, ki nam jih narekuje zunanje okolje podjetja in prav tako potrebam v podjetju samem. V nasprotnem primeru nas povozi čas. Velik del, predvsem pa odgovoren del, nosijo managerji. Ti vsekakor niso odgovorni zgolj za dobiček podjetja, opisani izzivi od njih zahtevajo veliko vodstvenih znanj, izkušenj, spretnosti, pozitvnih lastnosti, značilnosti in uporabo managerskih orodij, ki so jim v oporo za lažje premagovanje krize. Naloge, ki jih upravljajo vodje v podjetju, so vse od zaznavanja tržnih trendov, načrtovanja, organiziranja, usmerjanja, kontrole oz. nadziranja, prevzema odgovornosti… Vse z namenom, da se dosežejo ali celo presežejo zastavljeni cilji podjetja. Upravljajo tako s človeškimi kot materialnimi viri v samem podjetju in neizpodbitno dejstvo je, da nova realnost zahteva bistveno nov pogled na svet in vodenje podjetja. Hitre spremembe se ne dajo upravljati s starimi načini vodenja in z rutinerskimi pristopi, zato delo managerja postaja vse bolj zahtevno, predvsem pa nehvaležno. Zakaj nehvaležno? Zato, ker je težko zadovoljiti vse interese udeležencev v podjetju. A tudi temu navkljub, se je potrebno začeti zavedati pomembnosti, da je ravnanje managerjev bistveno, kajti zaposleni oz. podrejeni sledijo nadrejenim. Managerji jim morajo predstavljati dober vzgled, saj bodo zaposleni ravnali v smeri posnemanja managerja. Ambicije in interesi managerjev bi se morale v tem turbolentnem času izražati v ustrezni promociji podjetja ter izdelkov in/ali storitev v njegovem okolju. Pa ne le v smislu oglaševanja, marveč, skozi vodstvo in zaposlene, ki s svojim delovanjem, ustvarja pozitivno sliko oz. podobo podjetja, katero si s tem utrjuje ugled pri zunanjih deležnikih podjetja. Sodobni manager je torej tisti, ki mora slediti uvajanju in izvajanju sprememb. Uspešnost podjetja rezultira delo managerja in vseh zaposlenih, zato bi naj sodobni manager imel čim več vodstvenih lastnosti, značilnosti, znanj in naj bi uporabljal orodja managerja, ki so ključ do uspešnega poslovanja, boljših rezultatov in lažje obvladovanje krize v podjetju. Magistrsko delo je razdeljeno na tri dele in sicer: uvodni del, teoretični in empirični del. Uvodni del zajema opredelitev področja in opis problema, namen in cilje raziskave, temeljne hipoteze, predpostavke in omejitve raziskave ter predvidene metode raziskovanja. Drugi teoretični del zajema štiri poglavja. Prvo poglavje teoretičnega dela opredeljuje krizo v podjetju, razloge za njen razvoj, njene faze in posledice, dobre in slabe strani krize, vrste kriz ter zadnja točka poglavja, kjer se bom navezovala na napake managerja kot ključni notranji vzrok za nastanek krize v podjetju. V tretjem poglavju teoretičnega dela, se bom osredotočila na perečo gospodarsko krizo, na njen nastanek in njene posledice ter značilnosti. Nadalje kakšen vpliv ima gospodarska kriza na mikro nivoju – njen odraz v podjetjih, kjer se kaže v upadu prodaje in prihodkov. V zadnji točki tega poglavja bom govorila o nujnosti ukr
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: slovenski managerji, podjetje, vodenje podjetja, gospodarska kriza, obvladovanje krize, managerska znanja, managerske lastnosti, managerske značilnosti, managerska orodja.
Objavljeno: 22.08.2013; Ogledov: 2341; Prenosov: 324
.pdf Celotno besedilo (3,13 MB)

69.
Vloga malih in srednje velikih podjetij pri razvoju slovenskega gospodarstva
Sebastjan Ašenberger, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vloga malih in srednje velikih podjetij pri razvoju slovenskega gospodarstva so obravnavane gospodarske družbe, še posebej pa MSP. Namen diplomske naloge je predstaviti razvoj in vlogo MSP v slovenskem gospodarstvu po osamosvojitvi. Država je veliko pozornosti in podpore namenila velikim gospodarskim družbam. Zaradi neustrezne gospodarske politike so propadla mnoga velika podjetja, kar je povzročilo množico brezposelnih. Na podlagi samozaposlitev je nastalo veliko malih podjetij, ki so bolj fleksibilna in se lažje prilagajajo razmeram na trgu. Mala podjetja hitreje uvajajo inovativne rešitve, nove proizvode in tehnologije. Medtem, ko evropsko gospodarstvo že tradicionalno temelji na dobro razvitih malih in srednjih podjetjih, se v Sloveniji razmere izboljšujejo v času tranzicije in po vključitvi v Evropsko unijo. Število MSP se neprestano povečuje in zaposlujejo vedno več ljudi. Ustvarjajo sorazmerno velik delež dodane vrednosti in se njihova bruto plača povečuje. V času gospodarske krize so MSP pomemben faktor za izhod iz nje. Takšno je tudi podjetje Hidro, d.o.o., ki se neprestano širi in išče nove tržne priložnosti doma in v tujini.
Ključne besede: MSP, gospodarska družba, gospodarstvo, tranzicija, gospodarska kriza, Evropska unija, Hidro
Objavljeno: 11.06.2013; Ogledov: 1024; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (3,77 MB)

70.
POMEN TVEGANJA NEIZPOLNITVE OBVEZNOSTI NASPROTNE STRANKE V REPUBLIKI SLOVENIJI
Ademir Ibrahimović, 2013, magistrsko delo

Opis: Tveganje neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke večkrat enačimo s kreditnim tveganjem, vendar kreditno tveganje predstavlja le del tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke. Tveganje neizpolnjevanja nedenarnih obveznosti, kot eden izmed zvrsti tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke, vpliva na vrednost ekonomskega subjekta, bodisi neposredno (na sredstva in obveznosti) ali posredno (na ugled ekonomskega subjekta). Neizpolnjevanje nedenarnih obveznosti pa v določenem času vpliva na denarni tok ekonomskega subjekta, s čimer se ekonomskemu subjektu povečajo finančne težave. Največji vpliv poleg kreditnega tveganja ima tudi finančna nedisciplina ekonomskih subjektov. Neobvladovanje tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke predstavlja veliko nevarnost prenosa tveganja na sistematično tveganje v določenem ekonomskem prostoru ali celotni ekonomiji. Finančna kriza je zvišala stopnjo tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke pri vseh ekonomskih subjektih. Določeni dogodki, ki so se zgodili v RS, kot so zmanjšanje gradbene dejavnosti ter večje omejitve pri pridobivanju posojil, so tveganje neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke še bolj povečali. Likvidnostne težave ekonomskih subjektov so se vedno bolj povečevale. Mnogi ekonomski subjekti v RS so morali začeti insolventne postopke, kot so stečaj, prisilna poravnava ter likvidacija. Zaradi insolventnih postopkov pa bodo mnoge neporavnane obveznosti v nadaljnjih letih ostale »neporavnane«. Likvidnostne težave ekonomskih subjektov v RS so se zaradi tega začele še bolj povečevati, s čimer so se začele povečevati tudi neporavnane obveznosti ter s tem tveganje neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke. Obvladovanje tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke postaja vedno bolj pomembno, zaradi vedno večje rasti moralnega hazarda v RS. Prav tako postaja tudi večja potreba po regulatornem nadzoru tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke. Obvladovanje in spremljanje vpliva tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke na ekonomijo zelo pomembna za širši interes ekonomije. Magistrsko delo poudarja ta pomen in predstavlja primer vpliva tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke na slovensko ekonomijo.
Ključne besede: Tveganje neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke, tveganje neizpolnitve pogodbenih obveznosti, kreditno tveganje, finančna nedisciplina, plačilna nedisciplina, plačilna sposobnost, finančna kriza, gospodarska kriza, poslovne tendence, ekonomski trendi, moralni hazard, poslovna etika, obvladovanje tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke, obvladovanje tveganja neizpolnitve pogodbenih obveznosti, obvladovanje tveganj, finančno tveganje, obvladovanje finančnih tveganj
Objavljeno: 28.08.2013; Ogledov: 1597; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici