| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 138
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
VPLIV FINANČNE KRIZE NA BALTSKE DRŽAVE
Kristijan Topolovec, 2010, diplomsko delo

Opis: Finančne krize so vedno bile in bodo normalen pojav, ki ima svoje mesto v ciklični dinamiki gospodarstva. Krize in kolapsi nastanejo večinoma zaradi človeškega delovanja, razen če so posledica naravnih katastrof. Tako je bilo tudi pri sedanji krizi, ki se je iz nepremičninske krize v ZDA spremenila v globalno finančno krizo, katere razsežnosti so vidne v vseh državah sveta. Težko obdobje zahteva učinkovite ukrepe tako na finančni kot makroekonomski ravni. Posebej hudo je finančna kriza prizadela baltske države. Estonija, Latvija in Litva so tri majhna gospodarstva, ki so v samo nekaj letih iz bivših sovjetskih republik postale ene izmed najrazvitejših držav bivšega komunističnega bloka. So članice EU in Nata in so dosegle visoko stopnjo razvitosti, predvsem zaradi odprtosti njihovih gospodarstev in pritoka tujega kapitala. Vendar jih je trenutna finančna kriza zelo prizadela. Razmere na globalnih trgih so privedle do hudega padca ekonomskih aktivnosti, saj se je močno zmanjšal pritok tujega kapitala. Gospodarska rast je postala negativna, brezposelnost pa zelo visoka, zato se kriza najhuje kaže v zmanjšanju standarda. Ubadajo se tudi z javnofinančnimi težavami in težavami z likvidnostjo. Baltske države so zato sprejele zelo veliko protikriznih ukrepov, od zmanjšanja stroškov do dviga davkov, ki pa zaenkrat še ne kažejo pravih učinkov oz. so krizo malenkost omilili. Države morajo še veliko postoriti, da bodo spet zabeležile rast in postale bolj konkurenčne. Napovedi za leto 2011 so sicer bolj spodbudne, poleg tega naj bi že beležili skromno rast. Vendar so baltske države kot majhne odprte ekonomije zelo odvisne od tujih trgov, zato je razplet krize močno odvisen od dogajanja po svetu.
Ključne besede: Finančna kriza, gospodarska rast, inflacija, baltske države, fiskalno ravnovesje, zunanja trgovina, protikrizni ukrepi
Objavljeno: 15.12.2010; Ogledov: 1402; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

22.
UPRAVLJANJE Z LIKVIDNOSTJO BANKE TEKOM SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE
Ana Stražišnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Likvidnost banke pomeni, da je v danem času sposobna opraviti vse svoje plačilne obveznosti ter da nemoteno opravlja finančne obveze, ki izhajajo iz njenega poslovanja. Pravila o odločanju, ki zagotovijo likvidnost banke, je mogoče izpeljati iz štirih likvidnostnih teorij. Te so: Zlato bančno pravilo, Teorija ostanka vlog, teorija spremenljivosti ter teorija maksimalne obremenitve. Dejavnike, ki vplivajo na bančno likvidnost, lahko razdelimo na notranje, kot so njena politika likvidnosti ter kreditna dejavnost, in zunanje, med katerimi sta najpomembnejša ukrepi centralne banke ter denarne transakcije komitentov. Likvidnost lahko banka meri na več načinov, pri ocenjevanju likvidnostnih potreb pa uporablja osnovne metode: metodo virov in porabe sredstev, metodo strukture sredstev ter metodo kazalnika likvidnosti. Z naštetimi modeli lahko banka približno oceni dejanske likvidnostne potrebe v določenem času. Upravljanje z likvidnostjo banke lahko opredelimo kot proces ustvarjanja sredstev, da lahko banka ob vsakem času in po razumni ceni zadosti dogovorjenim obveznostim. Da lahko izvaja upravljanje z likvidnostjo, mora banka likvidnost najprej načrtovati. Pri tem procesu uporablja določene tehnike in komponente, ki omogočajo možnost napovedovanja bodočega gibanja likvidnih sredstev. Pri upravljanju z likvidnostjo banka uporablja različne strategije. Literatura v tem kontekstu pojasnjuje strategijo naložb, strategijo obveznosti ter upravljanje s sredstvi in obveznostmi banke. Instrumenti, ki so v okviru centralne banke na voljo za uravnavanje likvidnosti bančnega sistema, so operacije odprtega trga, odprte ponudbe in obvezne rezerve. Svetovna finančna in gospodarska kriza se je začela s pokom hipotekarnega balona v ZDA in se hitro preselila na finančni sektor. Njen vpliv se je kmalu razširil na vse države sveta in povzročil kar nekaj propadov večjih bank in podjetij. Njen vpliv v Sloveniji se je kazal predvsem v padcu borznih tečajev, povečane brezposelnosti ter vpliva na realni sektor zaradi velike izvozne usmerjenosti države. Seveda je kriza prizadela tudi banke, ki so občutile pomanjkanje virov iz tujine in zaradi nejasnih dogajanj v prihodnosti postale bolj previdne pri kreditiranju. Da bi posledice krize na finančnem sektorju omilila, je država sprejela jamstvo za vloge varčevalcev, izdala je pet obveznic, sprejela jamstveni shemi za posojila podjetjem in fizičnim osebam ter nekaj ostalih ukrepov, za katere je menila, da bodo omilili ostre razmere na trgu. Pri ukrepanju se je izkazala tudi ECB, ki je sprejela kar nekaj nestandardnih ukrepov, da bi pomagala obdržati ustrezno likvidnost bank. Tudi banke same so prilagodile politiko upravljanja z likvidnostjo, da so lahko nemoteno nadaljevale poslovanje in obstale na trgu.
Ključne besede: likvidnost, likvidnostne teorije, upravljanje z likvidnostjo, strategije upravljanja z likvidnostjo, finančna in gospodarska kriza, kreditni krč
Objavljeno: 13.12.2010; Ogledov: 1684; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (771,74 KB)

23.
VPLIV FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE NA VARČEVALNE NAVADE SLOVENCEV
Sara Šarkanj, 2010, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Pod pojmom varčevanje razumemo odpoved porabi denarnih sredstev v danem trenutku z namenom njihovega oplemenitenja in porabe v prihodnosti. Glede na to, da ima vsak človek svoje potrebe, zamisli, navade, dohodek in želje, se tudi glede na to odloča za različne oblike varčevanja. V diplomskem delu smo opisali štiri dejavnike, ki pri odločitvah igrajo pomembno vlogo. Opredelili smo tipičnega slovenskega varčevalca in analizirali gibanje varčevanja v Sloveniji pred in po izbruhu finančne in gospodarske krize. Pri tem smo izpostavili dva mejnika, ki sta vplivala na spremembo varčevalnih navad, in sicer vstop Slovenije v Evropsko unijo in s tem prevzem nove denarne valute, ter izbruh finančne in gospodarske krize. Raziskali smo vzroke za izbruh krize v svetu in pri nas, ter opisali spremembe na slovenskem finančnem trgu zaradi njih. Podrobneje smo analizirali gibanje varčevanja v času krize v bankah, vzajemnih skladih in plemenitih kovinah. Na koncu smo primerjali še preference bank in zavarovalnic ter opisali pojem paradoks varčevanja.
Ključne besede: finančna kriza, gospodarska kriza, varčevanje, varčevalne navade, depozit, skladi, naložbe
Objavljeno: 06.12.2010; Ogledov: 2525; Prenosov: 445
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

24.
KRIZA PODJETJA IN GOSPODARSKA KRIZA 2008
Nina Krajnc, 2010, diplomsko delo

Opis: Za svojo diplomsko nalogo sem si izbrala temo splošne ekonomske krize, ker je trenutno aktualna in ker sem o tej temi želela izvedeti in vedeti več. V svoji diplomski nalogi sem najprej razjasnila nekatere osnovne pojme, kot so kriza podjetja, krizni management in krizni manager. Nato me je zanimalo, zakaj sploh prihaja do krize v podjetjih, kakšni so znaki za krizo, ki bi jih naj podjetja prepoznala, ter s kakšnimi vrstami kriz se soočajo organizacije. Nadalje sem razvrstila različne vrste kriz (naravne, tehnološke, zlonamerne…) ter kakšne so njihove strategije za obvladovanje. Opredelila sem tudi, kakšne ukrepe bi naj podjetja sprejela, ko se znajdejo v krizi. Na koncu pa sem se morala dotakniti tudi svetovne gospodarske krize, ki nas je doletela leta 2008. Opisala sem njene začetke, kakšne posledice je pustila v gospodarstvu in kako se je Evropska unija, kakor tudi Slovenija, odzvala nanjo.
Ključne besede: kriza podjetja, krizni management, krizni manager, vzroki za krizo, simptomi krize, vrste kriz, svetovna gospodarska kriza 2008
Objavljeno: 24.11.2010; Ogledov: 2441; Prenosov: 485
.pdf Celotno besedilo (387,08 KB)

25.
KANADSKE BANKE V LUČI SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE
Maja Dobnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Svetovna finančna in gospodarska kriza se je pokazala v pozitivnem kot negativnem smislu. Prizadela je mogotce in vlagatelje ter poskrbela, da so nekateri izkoristili priložnosti. Finančno krizo je povzročila hipotekarna kriza, katera se je omejila na ozemlje Združenih držav Amerike, čeprav se je kasneje razširila tudi v druge države sveta. Inovacije in spremembe na finančnih trgih so pripomogle k novim, kompleksnim ter računalniško podprtim finančnim instrumentom, ki so sam izvor krize. Zaradi vse večje želje po zaslužku in konstantni rasti cene nepremičnin, so finančne institucije odobravale posojila s slabimi zavarovanji ter brez preverjanja plačilnih sposobnosti posojilojemalcev. Nihče ni gledal dolgoročno. Ob spremembi monetarne politike in ostalih dejavnikov, so se razmere na trgu zaostrile, kar je povzročilo padce cen nepremičnin in množične prodaje. Zaradi visoke stopnje nezaupanja, tveganja in strahu na finančnih trgih, se je zaostrilo poslovanje v gospodarskih sektorjih. Visoka integriranost je bila razlog za ohromitev vseh svetovnih sistemov. Države so začele izvajati ukrepe, ki bi omogočili preživetje določenim subjektom, nato pa »zagnali« celoten gospodarski in finančni sistem. Medtem, ko so se vse države ukvarjale z »okuženimi« vrednostnimi papirji, z novimi ukrepi ter finančno pomočjo, so se banke v Kanadi tiho povzpele na svetovne lestvice najbolj varnih bank. S svojo konzervativno kulturo, preko katere so doživljale marsikateri pritisk, so ohranile trdnost in stabilnost gospodarstva ter finančnih trgov. Države in voditelji po svetu so v njih videli upanje, da se zmore premostiti tudi najtežje časovno obdobje krize, če vztrajaš pri svojih načelih. Kanadske banke niso gledale kratkoročno, ampak vedno dolgoročno. Miselnost posojilojemalcev v Kanadi je, da čim prej odplačajo hipotekarna posojila oziroma najete kredite. Čeprav je Kanada konzervativna država, ki zmore uresničiti zadane cilje, so bile s strani vodstev prisiljene v bolj sodoben način poslovanja. K temu so prispevali tudi imigranti in veliko število novonastalih tujih bank, ki se poslužujejo vedno bolj modernega poslovanja v različnih jezikih, da ugodijo in privabijo stranke. Lahko bi dejali, da je na nek način Kanada še močnejša, bolj spoštovana država, ki uživa veliko zaupanje svojih državljanov. Kljub svetovni finančni in gospodarski krizi, iščejo rešitev v Kanadskem finančnem sistemu predstavniki svetovnih velesil in se vračajo h konzervativnosti ter previdnosti.
Ključne besede: Svetovna finančna in gospodarska kriza, hipotekarna posojila, banke v Kanadi, gospodarstvo v Kanadi, bančništvo, finančni sistem
Objavljeno: 03.02.2011; Ogledov: 1449; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

26.
NASTAJANJE INOVATIVNE REGIJE NA RAZVOJNI OSI MARIBOR - CELJE
Jasenka Taboršak, 2011, diplomsko delo

Opis: Evropska unija je kmalu spoznala, da je ključ uspešnega izhoda iz gospodarske in finančne krize v ustvarjalnem razmišljanju in inovativnih sposobnostih. Pri tem je predpostavila, da regije lahko s pomočjo razvoja lokalnega potenciala razvijajo lastne inovacijske sisteme in tako pridobivajo na konkurenčnosti v svetovnem gospodarstvu. Namen diplomskega dela je bil preučiti dejavnike, ki spodbujajo ustvarjalnost in inovativnost v regiji ter možnost vzpostavitve inovativne regije v prostoru med Mariborom in Celjem. Raziskovalno območje je zajemalo prostor med Mariborom in Celjem ter zaledje teh dveh mest, torej razvojni regiji na nivoju NUTS 3, Podravsko in Savinjsko regijo. Za obravnavani regiji je značilna slabša gospodarska razvitost, ki je posledica prepočasnega prestrukturiranja in prenizke konkurenčne sposobnosti gospodarstva. Proces širitve Evropske unije je za obravnavano območje pomenil nove izzive, predvsem v obliki spodbujanja gospodarskega in družbenega povezovanja. Razvoja ustvarjalnega okolja in nastajanja inovativne regije pa se ne da načrtovati zgolj od zgoraj, ampak morajo možnosti za takšen razvoj obstajati že v regijah samih. Glede na kazalce ustvarjalnosti in inovativnosti se v obravnavanih regijah kažejo znaki spodbujanja ustvarjalnosti in inovativnosti predvsem na področju razvoja lokalnega potenciala, saj se delež prebivalstva z doseženo višje ali visokošolsko izobrazbo veča, delež odraslih udeleženih v vseživljenjskem izobraževanju pa celo presega povprečje v EU-27. Tudi na področju inovativnosti se kažejo pozitivni trendi. Rast produktivnosti v industriji in storitvah se veča, rast pa je izrazitejša kot v EU-27. Prav tako je opazna rast bruto domačih izdatkov za raziskovalno-razvojno dejavnost, kar nakazuje, da gospodarstvo v Podravski in Savinjski regiji prehaja iz gospodarstva, ki temelji na »stari industriji«, v gospodarstvo visokih tehnologij. Na obravnavanem območju torej nastajajo zametki inovativne regije, vendar so možnosti razvoja še velike, zato je bistvenega pomena, da spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti postane prioriteta regionalnih razvojnih programov.
Ključne besede: ustvarjalnost, inovativnost, ustvarjalno okolje, inovativne regije, gospodarska kriza, Podravska regija, Savinjska regija
Objavljeno: 20.07.2011; Ogledov: 1327; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (8,30 MB)

27.
EVROPSKI MIKROFINANČNI INSTRUMENT PROGRESS
Marko Brezovnik, 2011, diplomsko delo

Opis: V zadnjih letih je svet zajela huda globalna finančna in gospodarska kriza. V okviru prizadevanja omiliti njene posledice, je Evropska unija sprejela in zagnala poseben Evropski mikrofinančni instrument Progress za zaposlovanje in socialno vključenost. Njegov cilj je zagotoviti večjo dostopnost mikrofinanciranja posameznikom in mikropodjetjem, ki so pripadniki t. i. ogroženih družbenih skupin in jim preti socialna izključenost, ter jih je ta kriza tudi najbolj prizadela. Namen tega dela je, poleg okvirnega preleta narave ter posledic trenutne krize, tudi analiza stanja mikrofinanciranja in relevantne zakonodaje v Evropski uniji, ter predstavitev novonastalega Mikrofinančnega instrumenta Progress (MFIP).
Ključne besede: Finančna in gospodarska kriza, mikrofinanciranje, pravna ureditev mikrokreditiranja, Evropski mikrofinančni instrument Progress
Objavljeno: 10.02.2011; Ogledov: 1150; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (431,98 KB)

28.
POMEN VZAJEMNIH SKLADOV V ČASU RECESIJE
Igor Mrkela, 2011, diplomsko delo

Opis: Varčevanje v vzajemnih skladih je v ekonomsko najrazvitejših državah sveta ena najpomembnejših oblik dolgoročnega varčevanja prebivalstva že več desetletij. Predmet diplomske naloge je prikazati pomen vzajemnih skladov v času svetovne recesije gospodarstva. Vzajemni skladi so postali vedno bolj priljubljena naložba denarnih sredstev fizičnih oseb. Cilj diplomske naloge je predstaviti pomen vzajemnih skladov v času recesije. Pri temu pa še predstaviti višino donosa v vzajemne sklade, ki je za vlagatelje zelo pomemben. Najprej so razloženi osnovni pojmi o vzajemnih skladih in kakšne vrste vzajemnih skladov poznamo. Diplomsko delo vsebuje prikaz višine donosa iz letnih poročil družb za upravljanje: PRO banka, Medvešček Pušnik in Primorski skladi. V raziskovalnem delu je narejena primerjava donosov posameznih evropskih - slovenskih in ameriških vzajemnih skladov. Rezultati analize so grafično predstavljeni in komentirani. Ugotovili smo, da so naložbe v vzajemne sklade vedno bolj zanimive, predvsem zato, ker ob relativno visoki varnosti ponujajo tudi višje donose. Namenjene pa so vsem tistim, ki nimajo dovolj časa ali znanja, da bi sami trgovali z vrednostnimi papirji. Iz tega razloga so tu upravljalci vzajemnih skladov, ki skrbijo, da so naložbe varne in da kljub nihanju vrednosti delnic ne izgubljajo na vrednosti. Ugotovljeno je, da donos v preteklosti ni garancija za donos v prihodnosti!
Ključne besede: vzajemni sklad, globalna finančna kriza, gospodarska recesija, donos, vrednostni papirji.
Objavljeno: 16.05.2011; Ogledov: 1269; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (365,65 KB)

29.
SKRAJŠEVANJE DELOVNEGA ČASA KOT UKREP V ČASU GOSPODARSKE KRIZE
Jernej Bevk, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz devetih poglavij in opisuje ukrepe valde RS, ki se nanašajo na gospodarsko krizo.
Ključne besede: skrajševanje delovnega časa, gospodarska kriza, subvencija, delavec, delodajalec
Objavljeno: 07.04.2011; Ogledov: 1356; Prenosov: 281
.pdf Celotno besedilo (411,50 KB)

30.
INVESTIRANJE V OBVEZNICE TER VLOGA BONITETNIH AGENCIJ
Gordana Ornik, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava najpogosteje uporabljene dolžniške vrednostne papirje, tj. obveznice. Osrednja obravnavana tematika je investiranje v obveznice. Preden se posameznik odloči za naložbo oz. oplemenitenje finančnih sredstev z nakupom obveznic, je potrebno poznati njihove osnovne značilnosti. Pričujoča diplomska naloga je namenjena vsem, ki čutijo željo, da se poučijo o tej obliki investiranja. Obveznice so dolžniški vrednostni papirji, ki investitorju prinašajo predvidljive permanentne obresti, ob dospetju pa še izplačilo glavnice. Z nakupom obveznic nismo kakorkoli lastniško udeleženi v podjetju izdajatelja, ampak si z nakupom obetamo oplemenitenje svojih presežnih finančnih sredstev. Najpogostejši kupci obveznic so vsekakor pravne osebe, kot so zavarovalnice, vzajemni in pokojninski skladi, banke ter ostali institucionalni investitorji, ki na takšen način razpršijo svoje naložbe po tveganosti, zapadlosti ter tudi po panogi in geografskem področju. V diplomski nalogi so prikazane vrste obveznic glede na različne kriterije: glede na vrsto izdajatelja, vrsto zavarovanja, ordiniranost, dodatne pravice in glede na kraj izdaje. Razvrščanj je še več, vendar bi to preseglo vsebino diplomske naloge, zato so izpostavljena nekatera pogostejša. Poznavanje prednosti in slabosti obveznic je nujno, če ne želimo kasneje obžalovati svojih finančnih odločitev. Del naloge je namenjen tudi prikazu teh lastnosti ter opisu vrste tveganj, ki so jim dolžniški vrednostni papirji izpostavljeni. Splošno mnenje je, da so investicije v obveznice varne in služijo kot protiutež drugim, bolj tveganim vrednostnim papirjem (npr. delnicam, hibridnim vrednostnim papirjem). Vendar smo v zadnjih 3–4 letih dojeli, da so lahko tudi državne obveznice, ki veljajo za najvarnejšo vrsto obveznic, izpostavljene tveganju neplačila. Prav zato je pri računanju zahtevane donosnosti potrebno, da vkalkuliramo pribitke za vsa tveganja, ki nam jih moramo kot gospodarni naložbeniki poznati. Bonitetne ocene, ki jih izdajajo bolj ali manj znane bonitetne agencije, so stalnica pri obveznicah, pa če se odločamo za investiranje vanje ali za financiranje z njihovo pomočjo. Bonitetna agencija je institucija, ki izdeluje bonitetne ocene ali ratinge za države, finančna/nefinančna podjetja in posameznika. Bonitetne agencije prodajajo svojo storitev javnosti in jo tako seznanjajo s kvaliteto potencialnih naložb oziroma s tveganjem naložb v obliki delnic, obveznic, depozitov ali drugih oblik finančnih naložb. Njihova vloga je pomembna za celotno gospodarstvo, saj podajajo ocene o finančnih produktih in o vanje vključenih strukturiranih finančnih instrumentih. V zadnjem času se bonitetne agencije ubadajo z upadom ugleda, verodostojnosti, nepristranskosti, saj so se nekatere njihove ocene izkazale za napačne. Zadnji del naloge je namenjen prav tej problematiki, kjer so izpostavljene pomanjkljivosti delovanja bonitetnih agencij, sledijo predlogi za razrešitev tega in zaključek z aktualnimi predlogi regulatorja na evropskem ekonomskem trgu. Napisani teoriji je dodan praktičen prikaz podrejene obveznice NLB26, ki jo je izdala največja slovenska (sistemska) banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana. Denarna sredstva iz prodaje te obveznice so bila namenjena povečanju kapitalske ustreznosti banke. Temu smo dodali tudi podatke o trenutnem stanju na obvezniških trgih doma in po svetu ter tako celostno dopolnili diplomsko nalogo.
Ključne besede: obveznica, investiranje, bonitetna agencija, bonitetna ocena, banka, gospodarska kriza, tveganja, dolžniški vrednostni papir, Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana, NLB26, donos, obrestna mera, dospelost.
Objavljeno: 13.07.2011; Ogledov: 2412; Prenosov: 463
.pdf Celotno besedilo (880,48 KB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici