| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


131 - 138 / 138
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
131.
PROBLEMATIKA BREZPOSELNOSTI V SLOVENIJI V ČASU GOSPODARSKE KRIZE
Petar Jovanović, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Pojav brezposelnosti je neločljiv sestavni del sodobnih družb. Je del kapitalistične družbe in se ji na žalost ni moč izogniti. Predstavlja velik problem, ki se nanaša tako na posameznike kot na celotno družbo. Za majhne ekonomske prostore, med katere sodi tudi Republika Slovenija, velja, da so zelo občutljivi na najrazličnejše spremembe, ki imajo za njih močan in tudi dolgoročen vpliv na gospodarstvo v celoti. V teoretičnem delu diplomskega dela smo najprej opisali trg dela in brezposelnost. V nadaljevanju smo predstavili merjenje brezposelnosti, vzroke in posledice brezposelnosti. V zaključnem delu teoretičnega dela smo prikazali aktivno politiko zaposlovanja, ki s svojimi ukrepi bistveno vpliva na reševanje brezposelnosti. V empiričnem delu diplomskega dela smo s pomočjo anketnega vprašalnika izvedli raziskavo, s katero smo ugotavljali kje brezposelni vidijo razloge za sedanji položaj, ki ga spremlja brezposelnost, kako brezposelni doživljajo lastno brezposelnost in kako si brezposelni prizadevajo, da bi spremenili in izboljšali svoj položaj. Ugotovili smo, da brezposelnost najbolj vpliva na finančno neodvisnost, samospoštovanje, brezposelni ljudje imajo težave z nespečnostjo, utrujenostjo ipd.
Ključne besede: brezposelnost, gospodarska kriza, trg dela, aktivna politika zaposlovanja
Objavljeno: 13.10.2016; Ogledov: 586; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (615,42 KB)

132.
Slovensko podjetništvo v letu krize
Miroslav Rebernik, Polona Tominc, Ksenja Pušnik, 2010, znanstvena monografija

Opis: V jedru proučevanja največje svetovne raziskave podjetništva Globalni podjetniški monitor (GEM) je posameznik in celotni spekter dejavnikov, ki vplivajo na razmerja med podjetniki, podjetništvom, družbo in njenim razvojem. Podjetja ustvarijo posamezniki, na nagnjenost posameznika k podjetništvu pa vplivajo številni dejavniki v institucionalnem okolju, odnos družbe do podjetništva, kulturne vrednote in podobno. Ti dejavniki so različni glede na stopnjo dosežene ekonomske razvitosti posamezne države. V vsakem izmed tipov gospodarstev je vloga podjetništva drugačna, kar tudi zahteva drugačen odziv ekonomske politike in politike pospeševanja podjetništva. V monografiji smo kar nekaj analiz naredili tako, da smo Slovenijo primerjali s temi tipi gospodarstev, predvsem pa z državami, ki so nam po ekonomski razvitosti ali geografski umeščenosti bliže. Krajše poglavje v monografiji smo posvetili tudi globalnemu podjetniškemu indeksu – GEI indeksu, ki omogoča, da ločeno spremljamo tri ključna področja podjetništva v posamezni državi in jih globalno primerjamo, to so odnos do podjetništva, podjetniška aktivnost in podjetniške aspiracije. Leta 2009 je bilo v raziskovanje prvič vključeno tudi socialno podjetništvo.
Ključne besede: podjetništvo, podjetniki, značilnosti, poslovno okolje, motivacija, socialno podjetništvo, strokovnjaki, uspešnost, aktivnosti, podjetniška aktivnost, Globalni podjetniški indeks, gospodarska kriza, socialno podjetništvo
Objavljeno: 18.01.2017; Ogledov: 545; Prenosov: 95
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

133.
Vodenje zaposlenih v času krize
Karmen Zupančič, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava problem organizacij pri vodenju zaposlenih v času krize. Pri tem smo se osredotočili na svetovno finančno krizo, ki je nastopila leta 2008 in na interne krize podjetij. Ker nas je zanimalo, kako se organizacije soočajo s kriznimi situacijami in kakšne prijeme na področjih motiviranja, komunikacije ali prenove poslovnih procesov uporabljajo v teh primerih za vodenje zaposlenih, smo s teoretično raziskavo in z danimi primeri iz prakse postavili temelje raziskovalnemu delu naloge. Pri tem smo uporabili deskriptivno in komparativno metodo. To znanje smo v nadaljevanju nadgradili z lastnim empiričnim delom, kjer smo opravili intervju v dveh slovenskih podjetjih s 50 (podjetje A) in 75 (podjetje B) zaposlenimi. Poleg omenjenih pristopov smo želeli ugotoviti tudi, ali bi lahko podjetja javnega značaja pri upravljanju kadrovskih virov delovala po principu podjetij iz zasebnega sektorja. Na podlagi rezultatov teoretičnega in empiričnega dela smo ugotovili, da se analizirani podjetji v času krize poslužujeta strukturiranega vodenja, kar pomeni, da so navodila jasno in strogo podana, vodenje pa je še vedno predvsem vertikalno, da bi tako zagotovili nek okvir za lažji izhod iz krize. Pri tem pa veliko pozornosti namenjajo prav novim svežim idejam, saj se zavedajo, da lahko ponovno rast vzpostavijo le z motiviranimi zaposlenimi in njihovimi dobrimi idejami, ki so do neke mere tudi stimulirane. Glede na ugotovljeno lahko sklepamo, da gre tukaj za najbolj primeren stil vodenja, ki bi lahko pomagal k ponovni rasti organizacij v času krize, kar lahko v določeni meri prenesemo tudi v javni sektor. Glede na teoretična spoznanja in zavrnitve nekaterih podjetij za intervju na predlagano temo lahko sklepamo, da nepripravljenost nekaterih organizacij na spremembe in togost njenega vodstva ovirata razvoj organizacij in s tem slabšata položaj podjetja. Ta nedinamična vodstvena struktura je značilna predvsem za javno sfero, saj je tam odsotnost trga in konkurence ne dajeta nekih zunanjih vzpodbud za spremembe. Na tem področju bo v prihodnje potrebno še veliko nadgradnje v smeri bolj dinamičnih in racionalnih vodstvenih modelov.
Ključne besede: vodenje, upravljanje, zaposleni, modeli vodenja, gospodarska kriza, diplomske naloge
Objavljeno: 09.03.2017; Ogledov: 453; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (729,85 KB)

134.
Ekonomski vidiki samozaposlitve
Bojana Kožuh, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Najtežje je začeti nekaj na novo. Podjetništva se lotijo le najmočnejši in najbolj pogumni. Podjetnik je oseba, ki ima ideje in nanje tudi reagira. Ima vizijo kako izboljšati obstoječo ponudbo, ki nam jo ponuja trg. Za popolno vizijo pa sta nujno potrebni strast in odločnost. Močna vizija da ideji pravi pomen. Poleg vizije ima večina podjetnikov tudi načrt A, s katerim bi jo radi uresničili. Pomembno pa se je zavedati, da je začetna vizija v veliki meri nastala na podlagi nepreverjenih domnev, zato jo je potrebno podpreti tudi z dejstvi in ne samo z zaupanjem. Domneve so bile tudi osrednji del magistrske naloge. V osnovi lahko magistrsko nalogo razdelimo na dva dela. Prvi sklop je teoretični del, kjer je predstavljena samozaposlitev v različnih oblikah in njene glavne razlike. Eden izmed sestavnih elementov samozaposlitve je poslovni načrt, zato smo tudi temu področju namenili nekaj besed. Na podjetništvo ima prav tako močen vpliv država oz. gospodarska kriza, kar je podrobneje opisano v nadaljevanju.
Ključne besede: Samozaposlitev, Podjetništvo, Motivacija, Gospodarska kriza, Podjetnik
Objavljeno: 04.05.2017; Ogledov: 592; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

135.
Vpliv gospodarske krize na produktivnost gradbenega sektorja v Sloveniji: Ekonometrična analiza
Aleksander Krajcer, 2017, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega projekta smo s pomočjo ekonometričnih modelov skušali prikazati vpliv, ki ga je gospodarska kriza 2008 imela na produktivnost slovenskega gradbenega sektorja. V letih pred krizo je ta rasel po zavidljivih, morda celo previsokih stopnjah, s podobno intenzivnostjo pa je nato ta rast tudi upadla. V prvem delu smo postavili teoretično izhodišče o krizah in o gradbeništvu ter o njuni prepletenosti, v drugem delu pa bomo s pomočjo enostavnih regresijskih modelov skušali kvantificirati vpliv gospodarske krize na produktivnost dela v gradbenem sektorju. Produktivnost dela smo izbrali, ker je s strani OECD priporočana kot dobra mera za uspešnost gospodarstva ali sektorja, hkrati pa zaradi pomanjkanja četrtletnih podatkov o obsegu kapitala v sektorju nismo mogli analizirati modela multifaktorske produktivnosti. Pri analizi smo kot odvisno spremenljivko uporabili dodano vrednost gradbenega sektorja, kot neodvisno spremenljivko pa število opravljenih delovnih ur v sektorju. Vse podatke smo pridobili s spletne baze Eurostat, ki deluje pod okriljem Evropske komisije. Ocenili smo ekonometrični model za celotno obdobje (2000 – 2015) ter za dve podobdobji – pred in po nastopu krize. Ugotovili smo, da je njen vpliv nezanemarljiv, saj je padec produktivnosti dela velik – upadel je na približno 30% vrednosti pred krizo.
Ključne besede: gradbeništvo, Slovenija, gospodarska kriza, ekonometrija
Objavljeno: 14.12.2017; Ogledov: 451; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

136.
Primerjalna analiza bančnega sistema in poslovanja dveh največjih bank v slovenskem in hrvaškem prostoru
Larisa Ferletič, 2018, magistrsko delo

Opis: Banke imajo danes vodilno vlogo pri zagotavljanju finančnega posredništva in finančne stabilnosti na geografskem območju, ki ga pokrivajo. Skupnost bank pri tem oblikuje bančni sistem, ki predstavlja bančno organizacijo v gospodarskem sistemu države. Izhodiščna vloga bank je jasna – hranjenje prihrankov in njihovo posojanje. S servisiranjem strank te pokrivajo stroške poslovanja ter zagotavljajo dobičke. Zaradi vse močnejše konkurence, regulatornih ukrepov in lažjega prehajanja komitentov med bančnimi subjekti pa je pokrivanje stroškov ter zagotavljanje donosnosti vse težje. Evropski bančni sistemi so v preteklosti doživljali številne spremembe, ki so obsegale sanacijo in privatizacijo, prelomnico v delovanju pa je predstavljala finančna in gospodarska kriza pred slabim desetletjem. Ta je povzročila kolaps finančnega sistema ter ohromila številna evropska gospodarstva. Nepravilnosti, pomanjkanje transparentnosti, nezadostni poslovni modeli in regulacija ter pomanjkljivo upravljanje s tveganji so tekom krize imeli velik negativni vpliv na poslovanje bank doma in na ravni Evropske unije. Upad gospodarske aktivnosti in porast neplačevanja s strani dolžnikov sta v bankah izrazito povečala izpostavljenost kreditnemu tveganju, posledično nastale nedonosne terjatve pa so privedle do velikih bančnih izgub in zahtev po ukrepih za vzpostavitev finančne stabilnosti. Ti se izvajajo ob konsolidaciji bančnega sistema in izboljšujejo finančni položaj bank doma in v evropskem prostoru, okreva tudi makroekonomsko okolje. Regulatorji Evrosistema so ob tem usmerjeni v pospešitev finančne stabilnosti, ki igra ključno vlogo pri ohranjanju monetarne politike posamezne države. Magistrsko delo predstavlja primerjalno analizo slovenskega bančnega sistema in poslovanje največje in hkrati državne banke v Republiki Sloveniji, Nove Ljubljanske banke d. d., s hrvaškim bančnim sistemom in poslovanjem največje zasebne banke v Republiki Hrvaški, to je Zagrebške banke d. d., od 2005. do 2016. leta. S primerjalno analizo bančnega sistema Slovenije in Hrvaške spoznamo temeljne značilnosti poslovanja poslovnih in državnih bank. Pri konkretiziranju problema se osredotočamo na primerjavo poslovanja dveh največjih bank v slovenskem in hrvaškem bančnem prostoru preko izbranih finančnih kazalnikov in kazalnikov tveganja, kjer je vseskozi poudarek na poslovanju obeh bank pred krizo, v času krize in po njej. V zaključku magistrsko delo razkriva, da je hrvaški bančni sistem v proučevanem obdobju učinkovitejši in uspešnejši od slovenskega, kar je bilo izmerjeno z osnovnimi finančnimi kazalniki in izbranimi podatki izkaza poslovnega izida ter izkaza finančnega položaja. Z analizo makroekonomskih kazalnikov bruto domačega proizvoda, inflacije, javnofinančnega primanjkljaja/presežka, javnega dolga in stopnje brezposelnosti smo ugotovili, da je makroekonomsko okolje pomemben del bančnega sistema. Z zastavljenimi hipotezami smo odgovorili na raziskovalno vprašanje, ali je Zagrebška banka d. d. v obdobju od 2005 do 2016 izkazovala boljše poslovanje kot Nova Ljubljanska banka d. d. z vidika štirih osnovnih kazalnikov uspešnosti, to je donosa na lastniški kapital – ROE, donosa na sredstva – ROA, neto obrestne marže in razmerja med stroški in neto prihodki, kar smo tudi potrdili. Pri analizi smo se osredotočili na primerjavo povprečnih vrednosti kazalnikov in analizo časovnih vrst na podlagi trenda gibanja teh kazalnikov. Z analizo kazalnikov tveganja smo ugotovili, da izkazujeta obe banki visoko kreditno izpostavljenost, ki jo kaže zlasti visok delež slabih posojil, medtem ko likvidnostno tveganje in izpostavljenost tržnim tveganjem ostajata nizki. V zaključku ugotovimo, da je Zagrebška banka d. d., ki je kot članica Skupine UniCredit pretežno v tujem lastništvu, skozi dvanajstletno obdobje proučevanja poslovanja uspešnejša v finančnih rezultatih kot Nova Ljubljanska banka d. d., ki je v 100-odstotnem državnem lastništvu, kar ji tudi v prihodnje zagotavlja poslovno stabilnost.
Ključne besede: banke, bančništvo, bančni sistem, NLB, analiza poslovanja bank, kapitalska ustreznost, finančni kazalniki uspešnosti poslovanja, bonitetna ocena, tveganja v bankah, finančna in gospodarska kriza, finančna stabilnost, dokapitalizacija bank, Basel III, ECB
Objavljeno: 14.06.2018; Ogledov: 211; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

137.
Sodobni izzivi pravnega varstva znanstvenih del
Katarina Krapež, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Glavni vodili vzpostavitve avtorskopravnega sistema, ki se nista spremenili vse od povojev avtorskega prava v začetku 18. stoletja, sta spodbuditi učenje in širiti znanje. V prispevku so identificirani trije pojavi, ki so v preteklem desetletju povzročili obrate v nekaterih temeljnih paradigmah, vezanih na avtorskopravno varstvo znanstvenih del. Analiza sodobnih trendov vodi do sklepa, da motivacija za ustvarjanje v znanosti vse manj izhaja iz koristi, ki jih avtorju (znanstveniku ali raziskovalcu) prinaša avtorskopravni monopol in da so to spodbudo v veliki meri nadomestili samoregulacijski sistemi znotraj institucionalne znanosti. Tak razvoj posredno postavlja pod vprašaj teoretično utemeljitev potrebe po avtorskopravnem varstvu znanstvenih del.
Ključne besede: znanstveno raziskovanje, raziskovalno delo, avtorsko pravo, avtorske pravice, znanstvenan dela, digitalizacija, globalizacija znanosti, svetovna gospodarska kriza, samoregulacija v znanosti
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 82; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (468,59 KB)

138.
Nestandardni instrumenti denarne politike v finančni krizi in učinki
Sebastijan Farkaš, 2019, diplomsko delo

Opis: Od svetovne finančne krize leta 2008 so centralne banke po vsem svetu izvajale številne nekonvencionalne denarne politike, da bi preprečile kreditni krč, spodbudile skupno povpraševanje in povečale inflacijo. V evroobmočju so to vključevale zagotavljanje likvidnosti s ponudbami za popolno dodelitev fiksne obrestne mere, podaljševanje ročnosti kreditnih poslov centralne banke, širši nabor upravičenih zavarovanj, obsežni programi nakupa sredstev javnega in zasebnega sektorja, negativne obresti stopnje in smernice za naprej. Večja gospodarstva kot so Združene države Amerike, Evropska Unija, Japonska, Združeno Kraljestvo, so posredovale s podobnimi vendar različnimi ukrepi, ki so imeli različne učinke na njihovo gospodarsko rast, inflacijo in zaposlenost.
Ključne besede: Monetarna politika, finančna kriza, instrumenti monetarne politike, nestandardni ukrepi, ECB, inflacija, gospodarska rast, BDP.
Objavljeno: 13.12.2019; Ogledov: 1; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (554,68 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici