1. Digitalna forenzika in informacijska varnost v gospodarski kriminaliteti : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostNika Todorovič, 2024, diplomsko delo Opis: Gospodarski kriminal, ki ga spodbuja hiter razvoj digitalnih tehnologij, je v zadnjih letih postal še večji problem kot kadar koli prej. V današnji dobi gospodarski delinkventi skoraj povsod puščajo digitalne sledi, ki služijo kot neprecenljiv dokaz pri preiskovanju. Prehod iz tradicionalnih finančnih transakcij v digitalne je ustvaril obsežno področje podatkov, ki zločincem omogočajo vse lažje zlorabe. Storilci izkoriščajo ranljivosti digitalnih sistemov, poleg tega pa jim »spletna« anonimnost omogoča dodaten občutek varnosti pred organi pregona. Ker digitalni dokazi zajemajo veliko število virov, zagotavljajo precejšnjo kompleksnost gospodarskih zločinov. V procesu vsesplošne digitalizacije naših življenj so tudi v plačilnem prometu postale prevladujoče elektronske transakcije. Namesto denarnice zmikavtom danes več obetajo uporabniško ime, geslo in identifikator za spletno bančništvo ali številka plačilne kartice. Nove kriminalne metode zahtevajo nove pristope k odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj, saj se klasičnim sledem pridružujejo digitalne sledi, ki ne ostajajo le za kibernetskimi, ampak tudi za klasičnimi kaznivimi dejanji. Hiter razvoj industrije virtualnih sredstev in omogočanje storitve kaznivih dejanj v kibernetskem svetu zahtevata hiter odziv oblikovalcev politik. Zakonodajalci po vsem svetu se soočajo s pripravo zakonov, ki usklajujejo potrebo po nadzoru in preiskavi. Eden takih je Uredba (EU) 2022/2554 ali DORA, ki bo določala enotne zahteve glede varnosti omrežnih in informacijskih sistemov, ki podpirajo poslovne procese finančnih subjektov.
Ključne besede: digitalna forenzika, informacijska varnost, gospodarska kriminaliteta, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 28.08.2024; Ogledov: 98; Prenosov: 51
 Celotno besedilo (1,56 MB) |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. Boj proti gospodarskemu kriminalu - resnica ali farsa : kriminalistična sekcijaIgor Lamberger, 2002, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: policija, Uprava kriminalistične policije, Sektor za gospodarsko kriminaliteto, fluktuacija, gospodarska kriminaliteta, boj zoper gospodarski kriminal, strategija, operacionalizacija, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 11.03.2024; Ogledov: 228; Prenosov: 14
Celotno besedilo (398,91 KB) |
9. Bančna luknja v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloZala Zidar, 2023, diplomsko delo Opis: Bančna luknja, ki je nastala že pred leti, je še vedno del vsakdanjih vprašanj tako politike kot tudi širše družbe. Na njen nastanek so vplivali zlasti tako finančna in gospodarska kriza, slab nadzor v bankah in slabi krediti. Prav tako je bančna luknja nastala kot posledica gospodarske kriminalitete. Čeprav se je mnogo specializiranih teles ukvarjalo s tem vprašanjem, je težko določiti, kaj je pravzaprav pripeljalo do takšnega kaotičnega stanja v slovenskih bankah. Velik izziv jim je bil ugotoviti dejanskega krivca za nastanek bančne luknje. Del odgovornosti nosi tudi politična oblast, ki je v tedanjih največjih bankah imenovala nadzorne svete bank, ti pa kasneje njihove uprave. Odgovornost za njen nastanek nosi tudi Banka Slovenije, ki z nadzorom ni preprečevala ali opozarjala na storjene napake tako uslužbencev kot tudi vodilnih. Od prve bančne sanacije v samostojni državi se ni veliko spremenilo. Tisti, ki so bili zanjo odgovorni, niso bili nikoli kaznovani oziroma obsojeni in so ostali na pomembnih položajih tudi do druge bančne luknje. Organi pregona so skupaj s tožilstvom ter komisijo, ki je preiskovala nastanek le te, naredili ogromen korak naprej pri preiskovanju tako gospodarske kot finančne kriminalitete, ki sta vplivali na stanje v bankah. Dejansko stanje v bankah je bilo ugotovljeno s stresnimi testi, ki so jih opravili strokovnjaki v letu 2013. S pomočjo stresnih testov je bilo ugotovljeno, da so bile banke v večmilijardnih izgubah, kar so najbolj občutili davkoplačevalci, država pa se je zadolžila pri Evropski centralni banki. Stresni testi so potekali po osnovnem in neugodnem scenariju, ki je predvidel padec gospodarske rasti.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, banke, bančna luknja, stresni testi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 16.06.2023; Ogledov: 564; Prenosov: 189
Celotno besedilo (575,11 KB) |
10. Primerjalna analiza kazenskih sankcij za izbrana gospodarska kazniva dejanja v sloveniji in treh tujih državahAljoša Rehar, 2023, magistrsko delo Opis: Škodljivim ravnanjem je izpostavljena vsaka organizacijska struktura, prav tako pa gospodarski kriminal vpliva tudi na druge vidike družbe. Korupcija, goljufije, pranje denarja in financiranje terorizma so le nekatere izmed širokega spektra dejanj, ki jih uvrščamo med gospodarska kazniva dejanja. Čeprav tako javni kot zasebni sektor veliko vlagata v boj proti grožnjam gospodarskega kriminala, je spopadanje s to vrsto kriminalne dejavnosti še naprej ogromen izziv za celoten družbeni sistem kamor sodijo tako vlada, kot tudi organi pregona, regulatorji, podjetja, finančne institucije in drugi.
Z magistrskim delom smo želeli pridobiti uvid in primerjati gospodarska kazniva dejanja domačega prostora z urejenostjo le-teh v Nemčiji in prav tako v državah z drugačnim pravnim sistemom, in sicer v Združenih državah Amerike in Novi Zelandiji. Osredotočili smo se predvsem na kazenske sankcije izbranih gospodarskih kaznivih dejanj, pri čemer smo želeli ugotoviti, ali so le-te v našem kazenskem pravu primerno postavljene in ali se razlikujejo v primerjavi z ostalimi preučevanimi državami.
V uvodnem delu magistrskega dela smo na kratko opredelili temeljne pojme, vezane na predmet preučevanja, ter na splošno opredelili kazenske sankcije za kazniva dejanja. V naslednjem poglavju smo pregledali pravno ureditev gospodarskih kaznivih dejanj v vseh preučevanih državah, ki smo jih v nadaljevanju tudi inkriminirali ter navedli predpisane kazenske sankcije iz zakonikov posameznih držav. Kasneje smo navedli tudi nekaj podatkov o tem, kakšno (premoženjsko) škodo naredijo storilci z gospodarskimi kaznivimi dejanji v Sloveniji in ostalih državah, ter podali primere preteklih raziskovanj avtorjev glede sankcioniranja gospodarskih kaznivih dejanj. Vse skupaj smo v naslednjem poglavju med seboj tudi primerjali. Ugotovili smo, da se v državah s kontinentalnim pravnim redom, torej v Sloveniji in Nemčiji, gospodarski delikti sankcionirajo precej podobno, a različno, kot se ti sankcionirajo v sistemih z anglosaškim pravnim redom, torej v našem primeru v Združenih državah Amerike in na Novi Zelandiji. Največjo razliko smo opazili pri kazenskih sankcijah v Združenih državah Amerike, kjer imajo kazniva dejanja, predpisana precej višji maksimum zaporne kazni kot ostale države, pri nekaterih kaznivih dejanjih celo do 20 oz. 25 let, prav tako pa se pri večini gospodarskih kaznivih dejanj v Združenih državah Amerike predpisuje tudi denarna kazen. V zaključku magistrskega dela smo potrdili oziroma ovrgli hipoteze in kasneje podali nekaj naših opažanj in predlogov, s katerimi bi lahko izboljšali kazensko zakonodajo s področja gospodarske kriminalitete na slovenskem ozemlju.
Ključne besede: gospodarsko kaznivo dejanje, kazenske sankcije, gospodarsko kazensko pravo, gospodarska kriminaliteta, kazenski zakonik.
Objavljeno v DKUM: 25.05.2023; Ogledov: 629; Prenosov: 82
Celotno besedilo (1,22 MB) |
