| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 18
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Kako izboljšati kazenski pregon gospodarskega kriminala v Sloveniji
Miha Šepec, 2011, professional article

Abstract: Namen prispevka: V prispevku se ukvarjam s tremi izključno kazenskopravnimi instrumenti, ki bi bistveno izboljšali učinkovitost kazenskih pregonov gospodarskega kriminala v Sloveniji. Namen prispevka je, v okviru materialnega kazenskega prava, predstaviti institut nepravih opustitev in predlog posebnega kaznivega dejanja prevzema in izčrpavanja kapitalske gospodarske družbe s strani organov vodenja in nadzora. V okviru procesnega kazenskega prava pa je namen predstaviti mehanizem pogajanja tožilca z obdolžencem kaznivega dejanja – angl. plea bargain (sporazum o priznanju krivde). Metode: Prispevek je teoretične narave. Temelji na primerjavi s tujo zakonodajo in spoznanjih anglo-ameriške kazenskopravne stroke in na avtorjevem poznavanju kazenskega zakonika in postopka. Ugotovitve: Posebno kaznivo dejanje prevzema in izčrpavanja kapitalske gospodarske družbe bi bilo potrebno v Kazenski zakonik še vnesti, prav tako pa v Zakon o kazenskem postopku institut plea bargain. Neprave opustitvene oblike izvršitve kaznivih dejanj v Sloveniji že poznamo, namen prispevka pa je na njih posebej opozoriti tudi z vidika pregona gospodarskega kriminala. Učinkovita raba in povezanost vseh treh instrumentov bi pripomogla k bolj učinkovitemu kazenskemu pregonu gospodarskega kriminala, ki danes velja za izredno škodljivo in težko dokazljivo obliko kriminala. Praktična uporabnost: Je ravno v ugotovitvah prispevka. V kolikor bi te bile prevzete v slovensko kazensko zakonodajo in tudi dejansko uporabljene, bi si lahko obetali bolj učinkovit kazenski pregon gospodarskega kriminala, več utemeljenih obtožnic in s tem obsodilnih sodb. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek predstavlja nekatere ugotovitve, ki bi jih Slovenija v kazensko zakonodajo morala implementirati z namenom bolj učinkovitega pregona gospodarskih kaznivih dejanj. Ugotovitve so namenjene vsem, ki se ukvarjajo z gospodarskim in kazenskim pravom in tistim, ki problematiko gospodarskega kriminala preučujejo z drugih perspektiv.
Keywords: gospodarska kriminaliteta, sporazum o priznanju krivde, kazniva dejanja, gospodarske družbe, kazenska odgovornost, zloraba položaja, tajkuni
Published: 12.05.2020; Views: 197; Downloads: 13
URL Link to full text
This document has many files! More...

2.
Gospodarska kriminaliteta - primerjava ureditve med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško
Irena Florjančič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava problematiko gospodarske kriminalitete ter njeno zakonsko ureditev v zakonodaji Republike Slovenije in Republike Hrvaške. Skozi leta preiskovanja so se oblikovale marsikatere teorije o gospodarski kriminaliteti, neke splošne definicije pa še vedno ne poznamo, kar poleg zakonskih omejitev, tipa storilcev ter sami dinamiki gospodarske kriminalitete predstavlja enega izmed glavnih problemov pregona in kaznovanja gospodarske kriminalitete. Gospodarska kriminaliteta je prisotna in več ali manj razširjena po celem svetu. V diplomski nalogi smo primerjali zakonsko ureditev gospodarske kriminalitete v Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaški, organe, ki sodelujejo pri preiskovanju, odkrivanju in kaznovanju tovrstnih kaznivih dejanj, ter ne nazadnje same statistične podatke o številu kaznivih dejanj v posamezni državi. Primerjava je bila izvedena s pomočjo različnih raziskovalnih metod. Bistvenih razlik med državama nismo ugotovili. Bistvo gospodarske kriminalitete je v tem, da je nenasilna, vendar povzroča bistveno večjo gmotno škodo. Prav tako pri tovrstnih kaznivih dejanjih nimamo tipične žrtve; žrtev je po navadi nedoločena, neizrazita in v večini primerov se nahaja na strani državnega proračuna. Zato je tudi stopnja prijavljanja teh kaznivih dejanj nizka. Kljub dobri zakonski ureditvi v obeh državah menimo, da imata obe državi na področju pregona kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete še veliko dela.
Keywords: diplomske naloge, gospodarska kriminaliteta, kazniva dejanja, zakonodaja, organi pregona
Published: 19.09.2019; Views: 290; Downloads: 25
.pdf Full text (1,68 MB)

3.
Odkrivanje in preiskovanje gospodarske kriminalitete na območju PU Kranj od leta 2013 do 2017
Ines Benedik, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Slovenija je ena od evropskih držav, ki ni varna pred gospodarskim kriminalom. Gospodarski kriminal se z današnjo novo tehnologijo samo še izboljšuje, a se zato preiskovalci na tem področju vedno bolj izobražujejo, da bi preprečili oziroma zmanjšali gospodarski kriminal. Preiskovalci pripomorejo veliko pri zmanjševanju gospodarske kriminalitete, a pri tem jim pomaga tudi zakonodaja, ki se je z leti začela spreminjati. Vsi prebivalci Slovenije si želimo, da bi se v prihodnosti še bolj zmanjšala ali celo, da gospodarskega kriminala ne bi bilo več. Glede na današnje čase se tudi strinjam, da gospodarski kriminal ne bo izginil. Z diplomsko nalogo, ki ima naslov Odkrivanje in preiskovanje gospodarske kriminalitete na območju Policijske uprave Kranj od leta 2013 do leta 2017, želim predstaviti, kako se pri nas spopadamo z gospodarskim kriminalom. Namen diplomske naloge je, da ugotovim, kakšen odstotek predstavlja gospodarski kriminal na Policijski upravi Kranj. Cilj diplomske naloge je ugotoviti, koliko gospodarske kriminalitete je odkrite in preiskovane na območju Policijske uprave Kranj. Z analizo, ki so jo opravili policisti Policijske uprave Kranj, bomo predstavili, koliko se je gospodarski kriminal spremenil od leta 2013 do leta 2017, kakšen odstotek predstavlja in katero kaznivo dejanje s področja gospodarske kriminalitete se pri nas največ pojavlja. Čeprav se izboljšuje informacijska tehnologija in spreminjajo zakoni, upamo, da se bo gospodarska kriminaliteta z leti začela zmanjševati in ne povečevati. Da bi se gospodarski kriminal začel počasi zmanjševati, bi morali začeti ozaveščati ljudi, ki ne vedo, kaj je gospodarski kriminal in katera kazniva dejanja spadajo pod to kategorijo, da s tem, ko izvajajo gospodarski kriminal, ne škodujejo samo sebi, ampak tudi naši državi in prebivalstvu, ki živi v Sloveniji. Upam, da bom z diplomsko nalogo pripomogla tudi pri ozaveščanju prebivalstva.
Keywords: diplomske naloge, gospodarski kriminal, korupcija, statistični podatki, gospodarska kazniva dejanja
Published: 15.05.2019; Views: 384; Downloads: 95
.pdf Full text (1,14 MB)

4.
TEMELJNE ZNAČILNOSTI GOSPODARSKE KRIMINALITETE IN SANKCIJE ZA GOSPODARSKA KAZNIVA DEJANJA
Vedran Kralj, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Gospodarska kriminaliteta in gospodarski delikti se na splošno opredeljujejo kot kazniva ravnanja storjena s pomočjo gospodarskega ugleda ali ugled v družbi in z zlorabo oblik in možnosti veljavnega prava ali zlorabo običajev in uzanc, ki v gospodarskem življenju temeljijo na zaupanju. V sklopu gospodarske kriminalitete se lahko obravnavajo le dejanja, ki so prepovedana oziroma protipravna in izpolnjujejo znake kaznivega dejanja. Gospodarski delikti se opredeljujejo kot kazniva ravnanja, storjena s pomočjo gospodarskega ugleda ali ugleda v družbi in z zlorabo oblik in možnosti veljavnega prava ali z zlorabo običajev in uzanc, ki v gospodarskem življenju temeljijo na povečanem zaupanju. In če imamo v mislih kazensko pravo v širšem pomenu, je v sklop gospodarske kriminalitete mogoče uvrstiti tudi gospodarske prekrške. Moderna kriminologija v sklop gospodarske kriminalitete uvršča zelo različne oblike škodljivih dejanj, katerih motivi so načeloma ekonomski saj je cilj subjektov, ki nastopajo v tržnem gospodarstvu ustvarjanje čim večjega dobička. Pohlep po dobičku pripelje ljudi, ki sprejemajo ključne odločitve v podjetjih do situacij ko na najrazličnejše načine poskušajo izigrati ali zaobiti zakonska pravila, ki naj bi bila napisana na način, da slehernemu subjektu, ki na trgu opravlja gospodarsko dejavnost omogočajo enake pogoje za opravljanje svobodne gospodarske pobude.
Keywords: Kriminaliteta, gospodarska kriminaliteta, sankcije, sankcije za gospodarska kazniva dejanja, splošni del gospodarskega kazenskega prava, kazniva ravnanja, viri gospodarskega kazenskega prava.
Published: 22.07.2016; Views: 1293; Downloads: 247
.pdf Full text (642,48 KB)

5.
KAZNIVO DEJANJE ZLORABE POLOŽAJA ALI ZAUPANJA PRI GOSPODARSKI DEJAVNOSTI (240. ČLEN KZ-1)
Klaudija Jelenko, 2015, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo je v celoti osredotočeno na kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti (240. člen Kazenskega zakonika, v nadaljevanju KZ-1), ki je v Kazenskem zakoniku Republike Slovenije uvrščeno med kazniva dejanja zoper gospodarstvo. Kot čisto gospodarsko kaznivo dejanje ščiti na eni strani gospodarstvo in premoženje gospodarske družbe, hkrati pa inkriminira dejanja storilca, ki pri opravljanju gospodarske dejavnosti z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist ali povzročil premoženjsko škodo, zlorabi dano zaupanje. Pred osamosvojitvijo Republike Slovenije smo kaznivo dejanje poznali v nekoliko drugačni obliki. Uvrščeno je bilo med kazniva dejanja zoper uradno dolžnost, kar pomeni, da je bilo lahko storjeno le s strani uradnih (kasneje pa tudi odgovornih) oseb. Po trenutni ureditvi je to kaznivo dejanje prav tako delictum proprium, vendar pa storilci niso uradne osebe, temveč osebe, ki pri opravljanju gospodarske dejavnosti storijo katerega izmed možnih izvršitvenih načinov (zlorabijo položaj, dano zaupanje, prekoračijo pravice ali opustijo dolžnosti, ki jih imajo na podlagi zakona, drugega predpisa, akta pravne osebe ali pravnega posla). V teoriji se obravnavano kaznivo dejanje velikokrat omenja kot »menedžerski delikt,« saj njegovi storilci običajno izhajajo iz vrst direktorjev, poslovodij, članov uprave,.. gospodarskih družb. Podobno ureditev je sprejel tudi zakonodajalec Republike Hrvaške z novim kazenskim zakonikom, ki je začel veljati 2013 in kateri je (podobno kot slovenski) kaznivo dejanje zlorabe zaupanja povzel po nemškem kaznivem dejanju »Untreue.« Bistvena razlika med obema ureditvama je v tem, da pri storilcu kaznivega dejanja po hrvaškem KZ zadostuje, da je podan eventualni naklep (enako kot po nemškem Untreue), pri nas pa eventualni naklep ne zadošča. Za obsodilno sodbo je potrebno dokazati, da je storilec ravnal z direktnim naklepom. Druga pomembna razlika je v tretjem členu 240. člena KZ-1, ki inkriminira tudi namen pridobitve nepremoženjske koristi in ga nov hrvaški KZ ne pozna. Največje težave sodišču v praski povzročajo primeri, ko so storilci kot nosilci določenih pooblastil hkrati tudi družbeniki gospodarske družbe, katere obstoj je zaradi kaznivega dejanja ogrožen. Ker so gospodarske družbe samostojne nosilke pravic in obveznosti in imajo kot pravne osebe svoje premoženje ločeno od premoženja družbenikov, se z njenim premoženjem ne sme razpolagati kot z lastnim. Družbeniki niso lastniki družb, temveč so le imetniki njenih deležev (delnic ali poslovnih deležev). Vendar pa sodna praksa pri takšnih nedovoljenih razpolaganjih dopušča izjeme. Protipravnost je namreč izključena, če je storilec za storitev tega kaznivega dejanja imel jasno in vnaprej dano soglasje vseh preostalih družbenikov. Prav tako se kot storilec tega kaznivega dejanja po stališču slovenske (ne pa tudi hrvaške) sodne prakse ne bo mogel obravnavati družbenik enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo. Takšno stališče je podprto z (ne preveč prepričljivim) argumentom, da bi v tem primeru bila oškodovanec in storilec kaznivega dejanja po 240. členu ena in ista oseba, kar pa pojmovno ni mogoče.
Keywords: Gospodarska kriminaliteta, gospodarsko kazensko pravo, gospodarska kazniva dejanja, zloraba položaja ali zaupanja, gospodarska dejavnost, delictum proprium, namerni delikt, Untreue, izneverjenje, gospodarska družba, protipravnost razpolaganja družbenika, teorija soglasja
Published: 13.04.2016; Views: 4591; Downloads: 923
.pdf Full text (1,15 MB)

6.
FORENZIČNO RAČUNOVODSTVO KOT ORODJE ZA ODKRIVANJE IN PREPREČEVANJE GOSPODARSKIH KAZNIVIH DEJANJ V JAVNEM SEKTORJU - PRIMER SLOVENIJE
Nina Lužnik, 2015, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je preučiti, ali je forenzično računovodstvo primerno orodje za odkrivanje in preprečevanje gospodarskih kaznivih dejanj v javnem sektorju Slovenije. Iz dostopne literature ni možno pridobiti podatkov o tem, ali slovenski javni sektor že uporablja storitve forenzičnih računovodij, zato smo v ta namen izvedli raziskavo, ki jo predstavljamo v drugem delu magistrske naloge. Forenzično računovodstvo je razmeroma nova dejavnost. V Sloveniji je šele v fazi razvoja, medtem ko drugod po svetu že nekaj let uporabljajo storitve, ki jih ponujajo forenzični računovodje. V prvem delu magistrske naloge smo predstavili dejavnost forenzičnega računovodstva, razvoj same dejavnosti ter trenutno stanje v Sloveniji. Predstavili smo tudi poklic forenzični računovodja ter raziskali, katere sposobnosti in znanja mora forenzični računovodja imeti za opravljanje te dejavnosti. Nato smo predstavili gospodarska kazniva dejanja, ki so značilna za javni sektor. Kazenski zakonik ne razlikuje med kaznivimi dejanji za javni in zasebni sektor, zato smo se v magistrski nalogi omejili na kazniva dejanja zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva, ki so najbolj značilna za javni sektor. V drugem delu magistrske naloge smo izvedli raziskavo med naključno izbranimi šestimi slovenskimi ministrstvi. Razposlali smo krajši anketni vprašalnik, v katerem nas je zanimalo, ali zaposleni na ministrstvih poznajo in razumejo pojem forenzično računovodstvo in ali menijo, da bi bilo forenzično računovodstvo primeren način za odkrivanje in preprečevanje gospodarskih kaznivih dejanj v javnem sektorju. Zanimalo nas je tudi, ali ministrstva že uporabljajo storitve, ki jih ponujajo forenzični računovodje. Podatki, ki smo jih pridobili, so služili za preverjanje naslednjih postavljenih hipotez.
Keywords: forenzično računovodstvo, forenzični računovodja, gospodarska kazniva dejanja, javni sektor, odkrivanje gospodarskih kaznivih dejanj, preprečevanje gospodarskih kaznivih dejanj
Published: 27.08.2015; Views: 1200; Downloads: 374
.pdf Full text (750,83 KB)

7.
Gibanje korupcijskih kaznivih dejanj v času pred in med gospodarsko krizo
Nina Albreht, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Korupcija je pojav, ki je tesno povezan z gospodarsko krizo. Gospodarska kriza se je začela v ZDA leta 2008, kmalu pa razširila po celem svetu. Za prvo leto gospodarske krize v Sloveniji smo določili leto 2009, ko se je bruto domači proizvod prvič zmanjšal, in sicer za 8,1 %. Kazenski zakonik (2012) inkriminira osem korupcijskih kaznivih dejanj. Po Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (2013), je policija zadolžena za opravljanje dejavnosti preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Pregon gospodarske kriminalitete, kamor spadajo tudi korupcijska kazniva dejanja, je zadnja leta prednostna naloga policije. Namen diplomskega dela je predstaviti korupcijska kazniva dejanja, obravnavati problematiko korupcije v Sloveniji ter na podlagi podatkov o delu policije od leta 2004 do 2013 preučiti število korupcijskih kaznivih dejanj v Sloveniji. V empiričnem delu diplomskega dela smo predstavili rezultate, ki smo jih pridobili z obdelavo statističnih podatkov pridobljenih iz poročil o delu policije za leta od 2004 do 2013. Rezultati analize so pokazali, da je policija v času med gospodarsko krizo obravnavala več korupcijskih kaznivih dejanj kot v času pred krizo. Največ obravnavanih korupcijskih kaznivih dejanj je bilo s področja korupcije v javnem sektorju.
Keywords: korupcija, kazniva dejanja, gospodarska kriza, preiskovanje, statistični podatki, diplomske naloge
Published: 12.08.2015; Views: 829; Downloads: 104
.pdf Full text (469,93 KB)

8.
ODGOVORNOST PRAVNIH OSEB ZA KAZNIVA DEJANJA
Majtka Žajdela, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo zajema predstavitev instituta odgovornosti pravnih oseb za kaziva dejanja v našem pravu, njegovo primerjavo z anglo-ameriškim sistemom ter uvrstitev pojma »kazenska odgovornost pravnih oseb« v kazensko zakonodajo. Namen diplomske naloge je spodbuditi razmišljanje o uvedbi avtonomne kazenske odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja, ne samo v obliki spremembe terminov, ki jih uporablja kazenskopravna zakonodaja , kot je že doseženo z zadnjimi spremembami kazenskih zakonov, ampak tudi vsebinsko spremembo tega instituta, tako da se skuša doseči model ločene odgovornosti pravne osebe, po kateri bi pravna oseba odgovarjala za storjeno kaznivo dejanje, ne glede na to ali so njeni vodstveni in nadzorni organi kakorkoli prispevali k nastanku kaznivega dejanja. Seveda je takšen cilj zelo idealističen, kajti do sedaj v pravni literaturi takšen koncept še ni bil do potankosti predstavljen. Zelo veliko bi dosegli že s tem, da bi skušali odgovornost pravnih oseb približati odgovornosti fizičnih oseb, kar pa bi nujno moralo izhajati iz avtonomne kazenske odgovornosti pravnih oseb.
Keywords: odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja, kazenska odgovornost, gospodarska kazniva dejanja, teorija avtonomne kazenske odgovornosti, prekrški pravnih oseb
Published: 13.01.2014; Views: 1884; Downloads: 324
.pdf Full text (885,66 KB)

9.
Kazniva dejanja zoper gospodarstvo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Snežana Radić, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Čeprav pojem gospodarska kriminaliteta nima splošno sprejete in enotne definicije, lahko rečemo, da gre za celoto izvršenih kaznivih dejanj znotraj širše sfere gospodarstva. Ta kazniva dejanja so lahko usmerjena tako zoper gospodarski sistem kot celoto, kot tudi zoper gospodarske subjekte ali tiste subjekte, ki so uporabniki blaga in storitev iz gospodarske dejavnosti. Storilci gospodarske kriminalitete s svojimi dejanji, ki so jih izvršili pri gospodarskem poslovanju, ogrožajo premoženje ali druge dobrine, ki so v lasti različnih gospodarskih subjektov. Kazniva dejanja zoper gospodarstvo so opredeljena v 24. poglavju Kazenskega zakonika-1, njihova opredelitev pa izvira iz splošne opredelitve kaznivih dejanj, razlika je le v poimenovanju, ki konkretizira pravno vrednoto oziroma dobrino, ki je zavarovana z inkriminacijo te vrste. Za gospodarsko kazensko pravo lahko rečemo, da je poseben del kazenskega prava, ki varuje predvsem dobrine iz sfere gospodarstva. Formalno gledano gre torej za pravni odziv na gospodarsko kriminaliteto ali bolje rečeno za pravno panogo, ki znotraj kazenskega prava preprečuje kazniva dejanja s področja gospodarstva. Ko govorimo o pravnih osebah je potrebno vedeti, da pravne osebe ne morejo biti spoznane za krive kaznivega dejanja, saj kot umetne tvorbe ne morejo razviti zavesti oziroma volje, prav tako pa pravne osebe ne morejo biti niti storilke kaznivega dejanja, saj same po sebi niso zmožne izvršitvenega dejanja. Zato v primerih kaznivih dejanj s strani pravnih oseb govorimo le o njihovi odgovornosti. Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja in kazenske sankcije, ki veljajo za pravne osebe, ki so storilci kaznivih dejanj zoper gospodarstvo je opredeljena z Zakonom o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD). Z zakonom so določeni vsi pogoji, ki so potrebni, da pravna oseba odgovarja za določeno kaznivo dejanje, hkrati pa so določene tudi kazenske sankcije, ki lahko doletijo pravne osebe. Govorimo lahko o treh skupinah kazenskih sankcij, in sicer o kaznih, opozorilnih sankcijah in varnostnih ukrepih.
Keywords: kazniva dejanja, gospodarstvo, gospodarska kriminaliteta, kazenske sankcije, diplomske naloge
Published: 14.11.2013; Views: 1991; Downloads: 404
.pdf Full text (272,17 KB)

10.
Pomen žvižgača pri odkrivanju kaznivih dejanj : diplomsko delo univerzitetnega študija
Katja Šimunič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Živimo v hitro razvijajočem se svetu in svetu nenadnih sprememb. To se kaže tudi pri pojavljanju novih kaznivih dejanj, katerih odkrivanje in preiskovanje povzroča organom pregona nemalo težav. Tradicionalne metode boja proti kriminalu ne ustrezajo več sodobnim oblikam organiziranega kriminala, zato je potrebna uporaba drugačnih sredstev. V zadnjem času največjo gospodarsko škodo povzroča gospodarska kriminaliteta, kot so goljufije, pranje denarja, razne finančne nepravilnosti in korupcija. Prav korupcija je kaznivo dejanje, ki ga je izmed vseh skoraj najtežje preiskovati in dokazovati. Dejstvo je, da imajo pri taki obliki kriminala vsi udeleženci korist, hkrati pa se običajno za korupcijo skriva še vrsta drugih nelegalnih dejanj. Obveščevalna dejavnost je lahko v veliko pomoč pri odkrivanju kriminala z zbiranjem in obdelovanjem podatkov, ki jo izvajajo specializirane državne institucije, kot so obveščevalno varnostne in varnostne službe. Pri zbiranju takih podatkov sodelujejo prikriti preiskovalci. V vlogi informatorja, eni izmed oblik prikritih preiskovalcev, lahko nastopi vsak občan, ki policiji posreduje informacije o kaznivih dejanjih. Žvižgač, t.i. legitimni informator, je posameznik, zaposleni ali bivši zaposleni v določeni organizaciji, ki javnosti, policiji ali drugemu organu razkrije informacije in podatke o nepravilnostih v organizaciji, ki lahko škodujejo ožji skupini ljudi, širši javnosti ali okolju. Posledice, ki jih lahko prinese takšno posredovanje informacij, so lahko za žvižgača uničujoče. Doletijo ga lahko premestitev na nižje delovno mesto, ukinitev bonusov, mobing ali izguba delovnega mesta. Posledice se lahko kažejo tudi v zasebnem življenju, kot so občutek izolacije, nepripadnosti in težave v odnosu z družino in drugimi. Pomembna je pravna zaščita, s katero se lahko takšne posledice preprečijo. Ameriška in britanska zakonodaja imata urejeno zakonodajo za zaščito whistleblowerjev, v Sloveniji pa nanjo še čakamo.
Keywords: kazniva dejanja, gospodarska kriminaliteta, korupcija, preiskovanje, informacije, informatorji, žvižgači, žvižgaštvo, pravna ureditev, primeri, diplomske naloge
Published: 09.07.2013; Views: 1644; Downloads: 465
.pdf Full text (317,04 KB)

Search done in 0.27 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica