| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 464
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vladni izdatki in gospodarska rast v državah evroobmočja in odziv na koronavirusno krizo
Helena Cenc, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu ugotavljamo vpliv vladnih izdatkov na gospodarsko rast. Najprej teoretično preučimo vlogo fiskalne politike, predvsem pri odpravljanju tržnih napak in kako se je vloga fiskalne politike spreminjala skozi čas. S pregledom empiričnih študij sklepamo, da so raziskovalci v večini primerov ugotovili negativno povezavo med vladnimi izdatki in gospodarsko rastjo. Seznanimo se tudi z ocenami multiplikatorja vladnih izdatkov in ugotovimo, da se ta spreminja glede na fazo gospodarskega cikla. Naš model preverjamo na državah evroobmočja, za obdobje med letoma 1995 in 2020. Ugotovimo, da vladni izdatki negativno vplivajo na gospodarsko rast, natančneje, če se delež vladnih izdatkov v BDP poveča za 1 %, se rast BDP na prebivalca zmanjša za 0,509 %. V drugem sklopu magistrskega dela analiziramo kakšno vlogo so odigrali vladni izdatki pri omilitvi gospodarskih posledic, ki jih je povzročila epidemija covid-19. Ugotovimo, da je mogoče zaznati pozitivno povezavo med velikostjo fiskalnih pomoči in strogostjo zaprtja gospodarstev. Ugotovimo tudi, da so se paketi fiskalnih pomoči, ki so zajemali neposredne transferje, davčne olajšave ter garancijske sheme in posojila, razlikovali tako po strukturi kot tudi velikosti med državami evroobmočja.
Ključne besede: vladni izdatki, gospodarska rast, koronavirusna kriza, evroobmočje
Objavljeno v DKUM: 01.02.2022; Ogledov: 296; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

2.
Analiza gospodarskega razvoja in ekonomske neenakosti na Kitajskem
Žan Kovačič, 2021, diplomsko delo

Opis: Kitajska se je po letu 1978 začela odpirati in od takrat naprej je njeno gospodarstvo doživelo velik razvoj. Gospodarska rast je po letu 1978 v povprečju znašala 10 % na letni ravni. Vendar hitra rast ni koristila vsem slojem prebivalstva enako in enako vplivala na rast dohodka, kar je privedlo do močnega povečanja dohodkovne in premoženjske neenakosti. Diplomsko delo opisuje splošne značilnosti kitajskega gospodarstva. V nadaljevanju je z indeksom človekovega razvoja in indeksom človekovega razvoja, popravljenim za neenakost predstavljen človekov razvoj na Kitajskem. Osrednja tema raziskave je analiza ekonomske neenakosti, ki je prikazana z različnimi kazalniki: razmerje med dohodkom in premoženjem, velikostna distribucija dohodka in premoženja, Ginijev koeficient, razmerje kvintilnih razredov, Palma razmerje in multidimenzinalni indeks revščine. Tako dohodkovna kot tudi premoženjska neenakost sta v zadnjih treh desetletjih doživela nagel vzpon. Obravnavamo tudi neenakost med spoloma, ki je podana z indeksom človekovega razvoja, popravljenim za neenakost med spoloma, indeksom neenakosti spolov ter opišemo vlogo žensk in plačne razlike med spoloma na Kitajskem. Ženske so v zadnjih letih naredile velik preboj v stopnji pridobljene izobrazbe, vendar jim je ta na podeželju manj omogočena. V zadnjem poglavju na kratko predstavimo vpliv pandemije Covid-19 na ekonomsko neenakost na Kitajskem.
Ključne besede: Gospodarska rast, neenakost, dohodek, premoženje, Ginijev koeficient, Kitajska.
Objavljeno v DKUM: 10.11.2021; Ogledov: 350; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

3.
Povezanost med rastjo BDP in razvitostjo finančnega sistema v državah Evropske unije
Domen Kokolj, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava povezanost med razvitostjo finančnega sistema in gospodarsko rastjo v državah Evropske Unije. Osrednji namen dela je bilo razumevanje povezave med razvitostjo finančnega sistema in gospodarsko rastjo na vzorcu 27 držav EU, dodatno pa preverjanje dejanske povezanost med razvitostjo finančnega sistema in gospodarsko rastjo na vzorcu držav EU. V uvodnih poglavjih smo vzpostavili pregled teorij o povezavi med finančnim sistemom in gospodarsko rastjo ter predstavili obstoječe študije izbranega področja. V empiričnem delu raziskave, smo za vsako državo EU analizirali gospodarsko rast, gospodarsko razvitost in kazalnike razvitosti finančnega sistema. Z izračunom korelacijskega koeficienta smo ugotavljali ali obstaja povezava med gospodarsko rastjo in gospodarsko razvitostjo s kazalniki finančne razvitosti. Kot kazalnik gospodarske rasti smo izbrali BDP rast, kot kazalnik gospodarske razvitosti pa BDP na prebivalca. Za kazalnike finančne razvitosti smo uporabili indeks finančne razvitosti, ki so ga razvili Sahay et al. (2015) in ga izračunava IMF (2021), likvidne obveznosti kot % BDP, borzno kapitalizacijo kot % BDP in domače kredite privatnemu sektorju kot % BDP. Ugotovili smo, da v EU kot celoti med gospodarsko rastjo in finančno razvitostjo obstaja pozitivna korelacija pri treh izmed štirih izbranih kazalnikih finančne razvitosti. Države smo razdelili v dve skupini, finančno bolj in finančno manj razvite in ugotavljali, ali med skupinama obstajajo razlike v jakosti povezave med spremenljivkami. Ugotovili smo, da je v finančno bolj razvitih državah povezava med gospodarsko rastjo in finančno razvitostjo pri treh kazalnikih finančne razvitosti višja, kot v finančno manj razvitih državah, pri enem kazalniku (domači krediti privatnemu sektorju kot % BDP) pa povezave nismo zaznali tako pri finančno bolj razvitih kot pri finančno manj razvitih. Nato smo izračune ponovili tudi za kazalnik gospodarske razvitosti, kjer smo zaznali pozitivno povezavo pri treh kazalnikih, pri enem pa ne. Pri izračunu korelacijskih koeficientov za finančno bolj in finančno manj razvite države smo ugotovili, da so trije od štirih koeficientov za finančno bolj razvite države pozitivni in višji od korelacijskih koeficientov za finančno manj razvite države. Le pri domačih kreditih privatnemu sektorju so finančno manj razvite države imele večji korelacijski koeficient kot finančno bolj razvite države.
Ključne besede: Bruto domači proizvod, finančna razvitost, Pearsonov korelacijski koeficient, Evropska Unija, gospodarska rast.
Objavljeno v DKUM: 10.11.2021; Ogledov: 319; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

4.
Dejavniki gospodarske rasti v evropskih državah
Špela Klara Mauhler, 2021, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo vključuje razlage gospodarske rasti v ekonomski teoriji s klasičnega, neoklasičnega in keynesianskega vidika ter teorijo endogene rasti. Po statističnemu pregledu dinamike gospodarske rasti v Luksemburgu, Nemčiji, Italiji, Grčiji, na Portugalskem, Irskem in Norveškem v obdobju 1995–2020, delo vključuje analizo kvantitativnih in kvalitativnih dejavnikov gospodarske rasti s ponudbene in povpraševalne strani. Spričo statistične analize je bilo ugotovljeno, da imajo terciarna izobrazba, mednarodna odprtost, zaposlenost, vlaganja v raziskovalno-razvojno dejavnost, obseg investicijskih izdatkov in participacija v vseživljenjskem učenju pomembno vlogo v procesu gospodarske rasti v opazovanih državah. Uspešnejša gospodarstva beležijo tudi nižjo raven korupcije in razširjenost vladavine prava.
Ključne besede: Gospodarska rast, investicije, delovna sila, raziskave in razvoj, evropska gospodarstva.
Objavljeno v DKUM: 05.11.2021; Ogledov: 450; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

5.
Urbanizacija in gospodarska rast v državah Evropske unije
Tamara Križnjak, 2021, diplomsko delo

Opis: V zadnjih dveh stoletjih smo priča množičnemu preseljevanju ljudi iz podeželja v mesta. Tudi podatki, prikazani v diplomskem delu, kažejo, da se stopnja urbanizacije naglo zvišuje. Mnogo ekonomistov meni, da je urbanizacija oziroma aglomeracijske ekonomije eden izmed dejavnikov, ki povečuje rast realnega BDP države oz. gospodarsko rast. V diplomskem delu smo proučevali, ali obstaja med urbanizacijo in gospodarsko rastjo v EU linearna povezava in kakšna je jakost te povezave. Izsledki obstoječih študij nekaterih avtorjev kažejo na pozitivno povezavo, spet drugi pa na statistično neizoblikovano povezavo med spremenljivkama. Raziskava v empiričnem delu diplomskega dela se nanaša na proučevanje korelacije oz. linearne povezanosti med urbanizacijo in gospodarsko rastjo v 14-ih evropskih državah (Belgija, Francija, Nemčija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Danska, Irska, Grčija, Portugalska, Španija, Avstrija, Finska in Švedska) med leti 1970 in 2018. V empiričnem delu diplomskega dela je najprej prikazana stopnja urbanizacije in stopnja gospodarske rasti za proučevane države v obravnavanem obdobju, nato pa je izračunana tudi povprečna stopnja urbanizacije in povprečna stopnja gospodarske rasti. Pri ugotavljanju povezanosti med povprečno gospodarsko rastjo in povprečno stopnjo urbanizacije za proučevane države nismo opazili nobenega tipičnega vzorca. Države, ki so po povprečni stopnji urbanizacije najvišje na lestvici, ne dosegajo tudi najvišje povprečne gospodarske rasti. Korelacijska analiza povezanosti med stopnjo urbanizacije in gospodarsko rastjo za posamezne države v vzorcu kaže, da med spremenljivkama največkrat obstaja le zmerna ali šibka korelacija, v nekaterih državah pa je povezanost neznatna. Poudariti moramo tudi, da se je v večini držav izoblikovala negativna povezanost, kar pomeni, da povečanje stopnje urbanizacije sovpada z zmanjševanjem gospodarske rasti. Tudi presečna analiza na celotnem vzorcu proučevanih držav kaže na obstoj negativne, vendar šibke korelacije med spremenljivkama. Na podlagi dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da se je v večini evropskih držav med leti 1970 in 2018 izoblikovala šibka negativna linearna povezanost med stopnjo urbanizacije in gospodarsko rastjo držav. Ugotavljamo tudi, da povprečna stopnja urbanizacije v proučevanih državah ni povezana z datumom priključitve Evropski uniji, saj ustanovitvene države ne beležijo večjih povprečnih stopenj urbanizacije kot ostale, pozneje priključene države.
Ključne besede: mesta, urbanizacija, gospodarska rast, Evropska unija, linearna korelacija
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 324; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

6.
Model dinamične tržne diverzifikacije kot instrument internacionalizacije in tržne rasti podjetja
Alenka Naglič, 2020, doktorska disertacija

Opis: Sodobni čas zaznamujejo nenehne spremembe, ki se odražajo tako na družbenem kot ekonomskem področju. Še posebej dinamične so na področju mednarodnega poslovanja. Hitro spreminjanje tržnega in institucionalnega okolja, tehnološki napredek ter razgibana struktura trgov silijo podjetja, ki želijo preživeti in ustvarjati pogoje za rast, k dinamični čeznacionalni širitvi poslovanja. Stagniranje gospodarske rasti v evroobmočju in EU poraja številna vprašanja o možnostih izbire strategij rasti slovenskih podjetij ter nadomestitve zmanjšanega povpraševanja po njihovih izdelkih in storitvah v evroobmočju in EU. Temeljni cilj doktorske disertacije je usmerjen v ugotavljanje, kako se na dinamične procese globalizacije, pospešene internacionalizacije in liberalizacije poslovanja odzivajo slovenska podjetja, ki so umeščena v domači institucionalni okvir (post)tranzicije gospodarskega sistema in institucij. Doktorsko disertacijo sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu se, po uvodni opredelitvi raziskovalnega področja oziroma problema, ki je usmerjen v pretirano izvozno odvisnost slovenskih podjetij od le nekaj držav, najpomembnejših izvoznih partneric ter relativno slabe razpršenosti izvoznih aktivnosti na strateške, hitro razvijajoče se trge držav skupine BRIK, kot tudi druge trge hitro razvijajočega se posameznega nacionalnega gospodarstva oziroma regij, v drugem poglavju disertacije osredinjamo na navedbo ključnih značilnosti fenomena globalizacije in internacionalizacije, razčlenjujemo regionalizacijo svetovnega gospodarstva, pojasnimo teoriji oziroma modela internacionalizacije, in sicer model iz nabora klasičnih stopenjskih modelov internacionalizacije – t. i. uppsalski model ter novodobni model globalno rojenih podjetij. Tretje poglavje je namenjeno pregledu literature s področja izdelčne in tržne diverzifikacije. Slednja je tudi osrednja tema doktorskega dela. Po pregledu temeljnih strategij rasti podjetja in opredelitvi pojma diverzifikacije se usmerimo v preučevanje znanstvenih dognanj o motivih za tržno diverzifikacijo poslovanja ter tveganja, ki ga omenjena strategija predstavlja podjetjem. Razdelek vključuje razčlenjevanje odnosa med tržno diverzifikacijo in uspešnostjo podjetja ter ugotavljanje strateških prednosti podjetij, ki izhajajo iz izdelčne in tržne diverzifikacije tudi v povezavi s povezljivostjo tehnologij, ki omogočajo hiter pretok podatkov in informacij ter s tem lažje premagovanje časovnih in krajevnih vrzeli. V četrtem poglavju na podlagi teoretičnih izhodišč strnemo posamezne vsebine ter sintetiziramo teoretični model dinamične tržne diverzifikacije kot instrument internacionalizacije in tržne rasti podjetja. Podjetja, ki želijo dosegati optimalne poslovne rezultate, so bila od nekdaj postavljena pred številne pomembne strateške izzive in sprejemanje odločitev, ki so v sodobnem času pospešene globalizacije trgov, naraščajoče prisotnosti in krepitve moči gospodarstva v razvoju, hitrega razvoja digitalizacije in drugih tehnoloških novosti še pridobile na zahtevnosti in pomenu. Čeprav so nacionalne meje še vedno ovira pri mednarodnem poslovanju, globalizacija trgov podjetja vse bolj spodbuja k širitvi poslovnih aktivnosti na tuje trge. V empiričnem delu doktorske disertacije, ki je razdeljen na kvalitativni in kvantitativni del raziskave, preverjamo osem hipotez. Na podlagi kvalitativnega dela empirične raziskave ugotavljamo, da se narava tržnih priložnosti od trga do trga bistveno razlikuje, kar od podjetij zahteva veliko mero prilagodljivosti in iznajdljivosti pri poslovanju. Učinkovit poslovni model mora biti oblikovan tako, da podjetju v vse bolj policentrično naravnanem svetu zagotavlja mednarodno in hkrati lokalno prepoznavnost ter poslovno uspešnost. Rezultati študije primerov potrjujejo, da se slovenska podjetja soočajo s težavami pri sledenju spremembam v globalnem okolju, kar se odraža tudi v težavah pri prilagajanju njihovih poslovnih modelov delovanja in absorpcijske sposobnost
Ključne besede: gospodarska tranzicija, tržna rast podjetja, tržna diverzifikacija, netradicionalni tuji trgi, hitro razvijajoče se države, industrija 4.0, izvozna uspešnost
Objavljeno v DKUM: 22.04.2021; Ogledov: 581; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (3,29 MB)

7.
Primerjalna analiza gospodarskih gibanj izbranih držav članic evropske unije
Benjamin Topolko, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava gospodarska gibanja osmih držav članic, ki so v Evropsko unijo (EU) vstopile v letu 2004. Slovenija, Češka, Slovaška, Poljska, Madžarska, Estonija, Litva in Latvija so po osamosvojitvi oziroma prehodu iz centralno-planskega v tržno gospodarstvo v 90. letih prejšnjega stoletja stremele k vstopu v evropsko integracijo. Zato magistrsko delo v teoretičnem delu obravnava teorijo integracij s poudarkom na nastanku, razvoju in širitvah Evropske unije. EU je svojo največjo širitev izpeljala v letu 2004, ko se je integraciji pridružilo 10 novih članic. Podrobneje obravnavamo tudi skupni trg in kohezijsko politiko Evropske unije. Nekatere izmed analiziranih držav so v času članstva v EU prevzele tudi skupno valuto evro, zato v teoretičnem delu pozornost posvečamo tudi pogojem vstopa v evroobmočje, Evropski centralni banki in teoriji optimalnega valutnega območja. Vse države so v letu 2008 občutile finančno krizo, ki je sicer nastala v ZDA, a je močno vplivala tudi na gospodarska gibanja v evropskih državah. Zato se v magistrskem delu posebej posvečamo tudi razvoju te finančne krize v Evropi. V analizi gospodarskih gibanj izbranih osmih držav uporabljamo kazalnike bruto domačega proizvoda, bruto naložb, brezposelnosti, cenovnih gibanj, plačnih gibanj ter izvoza in uvoza blaga. Ob tem razlagamo vsak kazalnik in pomen njegovega analiziranja Podatke o gospodarskih gibanjih črpamo iz publikacij Evropske komisije in statistične baze podatkov Eurostat. V magistrskem delu predstavljamo ključne podatke osmih obravnavanih držav, podrobneje pa se posvečamo njihovim gospodarskim gibanjem v obdobju med leti 2004 in 2019. Izbrane kazalnike gospodarskih gibanj obravnavanih držav primerjamo s podatki o gospodarskih gibanjih, ki so v tem obdobju veljali za celotno Evropsko unijo. Upoštevamo letne stopnje brezposelnosti in letne stopnje inflacije, pri ostalih kazalnikih pa letne stopnje rasti. Nadaljujemo s predstavitvijo ključnih spoznanj analize podatkov gospodarskih gibanj, kjer največ pozornosti posvečamo bruto domačemu proizvodu na prebivalca v izbranih državah v primerjavi s povprečjem držav članic Evropske unije. Približevanje obravnavanih držav evropskemu povprečju po posameznih kazalnikih predstavljamo s tabelami, grafi in podrobnimi analizami podatkov. V nadaljevanju magistrskega dela podrobneje primerjamo izbrane kazalnike obravnavanih držav v prvih letih po vstopu v Evropsko unijo do finančne krize leta 2008. Pri analizi teh podatkov primerjamo Slovenijo z ostalimi sedmimi državami. Uporabljamo zbrane podatke o gospodarskih gibanjih in lastne izračune. Posvečamo se tudi vplivu finančne krize na izbrane kazalnike gospodarskih gibanj obravnavanih držav. Tudi tukaj je poudarek na primerjavi Slovenije z ostalimi državami v obdobju od leta 2008 do 2014. V ta namen uporabljamo zbrane podatke o gospodarskih gibanjih in lastne izračune. Posebno pozornost namenjamo tudi letu 2009, kjer ugotavljamo ali je članstvo v evroobmočju pomenilo tudi večje negativne trende rasti izbranih gospodarskih gibanj. V nadaljevanju ugotavljamo ali so vse obravnavane države v zadnjih treh letih opazovanega obdobja (2017 – 2019) dosegale pozitivne trende gospodarskih gibanj. Obravnavi hipotez posvečamo celotno poglavje, v katerem analiziramo ugotovitve predhodnih poglavij. V sklepu magistrskega dela povzemamo ugotovitve naše raziskave in podajamo predloge za nadaljnje raziskovanje tega področja. Ob tem kritično razmišljamo in skušamo najti dejavnike rezultatov naše raziskave. V zaključku magistrskega dela se dotaknemo tudi prihodnosti in razpravljamo o trenutnih in prihodnjih izzivih Evropske unije in Slovenije.
Ključne besede: gospodarska gibanja, Evropska unija, evroobmočje, finančna kriza 2008, Slovenija.
Objavljeno v DKUM: 15.04.2021; Ogledov: 532; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (5,34 MB)

8.
Spletne goljufije kot oblika gospodarske kriminalitete : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Lana Stupar, 2021, diplomsko delo

Opis: Svetovni splet že vrsto let predstavlja pomembno stalnico v vsakdanjem življenju tako fizičnih kot pravnih oseb. Je bistven del sodobne družbe in nedvomno eden od najbolj uporabljenih »pripomočkov« v današnjem svetu. V času ko se lahko skorajda kdorkoli kjerkoli poveže v splet se odpirajo številne možnosti za nove vrste kaznivih dejanj. Splet je dejansko izjemno orodje, vendar v napačnih rokah lahko kaj hitro postane škodljiv tako za finance kot tudi ugled oseb ter podjetij. Glavna podobnost med gospodarsko kriminaliteto in spletnimi goljufijami je predvsem protipravno pridobivanje premoženjske koristi, in sicer z metodami lažnega predstavljanja sebe, svojega finančnega stanja ali uspešnosti svojega posla v namen preslepitve. Globalna razširjenost spleta se izkorišča kot orodje za hiter dostop do neštetih potencialnih žrtev, hkrati pa je splet storilcem krinka in obenem obrambni mehanizem pred razkritjem identitete. Spletne goljufije so postale donosen posel, storilci teh kaznivih dejanj pa so vse bolj organizirani in iznajdljivi. Zaradi mednarodne in čezmejne narave spleta je ena od največjih težav uspešno odkrivanje in pregon storilcev teh kaznivih dejanj. Skozi diplomsko nalogo so predstavljene najpogostejše pojavne oblike spletnih goljufij in njihove posledice, saj je ozaveščanje o problematiki spletnih goljufij eno od pomembnejših orodij pri preprečevanju teh kaznivih dejanj. Posamezniki, podjetja in organizacije se morajo bolj začeti zavedati pomembnosti spletne varnosti in varovanja osebnih podatkov, saj ima spletna kriminaliteta lahko enako hude posledice kot 'navadna'. V diplomski nalogi je zato na koncu predstavljeno tudi nekaj smernic, katere naj se upošteva pri uporabi spleta za oteževanje izvajanja kaznivih dejanj goljufije.
Ključne besede: diplomske naloge, spletne goljufije, gospodarska kriminaliteta, splet, socialni inženiring, kraja identitete
Objavljeno v DKUM: 16.03.2021; Ogledov: 426; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (765,82 KB)

9.
Neposredne naložbe slovenskih podjetij v tujini, dejavniki in pričakovan vpliv gospodarske krize, povzročene s covidom-19
Kaja Vrbnjak, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo prikazuje dejavnike neposrednih tujih investicij in vpliv gospodarske krize, povzročene s covidom-19, na ekonomske kazalce ter strukturo slovenskih neposrednih investicij v tujini. Osrednji namen magistrskega dela je bila izvedba raziskave o vplivu gospodarske krize, povzročene s covidom-19, na NTI in primerjava pomembnosti dejavnikov neposrednega investiranja slovenskih podjetij v tujino pred in po nastopu gospodarske krize. V teoretičnem delu so na podlagi pregleda obstoječe literature predstavljeni pojmi internacionalizacija, neposredne tuje investicije (NTI) ter oblike in dejavniki NTI. Prav tako smo predstavili epidemijo covid-19 in njen vpliv na gospodarsko rast v Sloveniji, v državah EU in drugih. Predstavili smo sprejete ukrepe Evropske komisije za omejitev posledic epidemije ter vpliv gospodarske krize na mednarodno trgovino in NTI v razvitih in nerazvitih državah. V okviru empiričnega dela smo podatkovno prikazali obseg slovenskih neposrednih tujih investicij v zadnjih desetih letih, strukturo slovenskih NTI po državah prejemnicah, dejavnostih. V empiričnem delu magistrske naloge smo s spletnim anketnim vprašalnikom preverjali vpliv epidemije covida-19 na neposredno investiranje anketiranih podjetij v tujini. Raziskovali smo razliko v pomembnosti dejavnikov in ovir pri neposrednem investiranju podjetij pred in po nastopu gospodarske krize, povzročene s covidom-19. Ugotovili smo, da se je pomembnost dejavnika rast tujega trga, torej potencialnega trga, kjer bodo anketirana podjetja ustanovila nove podružnice oziroma kamor bodo neposredno investirala po nastopu gospodarske krize, povečala. Pomembnost ovire plačilna nedisciplina v državi prejemnici investicij se je pri neposrednem investiranju anketiranih podjetij v tujino po nastopu gospodarske krize povečala. Nadalje smo ugotovili, da se pomembnost ovire pomanjkanje znanja in informacij pri investiranju anketiranih podjetij v tujini po nastopu gospodarske krize ne razlikuje glede na velikost njihovega matičnega podjetja. Rezultati analize so pokazali, da bo prisotnost slovenskih podjetij na tujem trgu v obliki neposredne investicije po nastopu gospodarske krize pomembnejša, kot je bila pred krizo. Raziskava kaže, da bo zaradi gospodarske krize poslovanje anketiranih podjetij (neposredne tuje naložbe) v tujini bolj prizadeto kot poslovanje domačega podjetja. Nadalje smo ugotovili, da bo 50 % anketiranih podjetij po nastopu gospodarske krize svoje neposredne naložbe v tujini ohranilo na obstoječi ravni, 29 % anketiranih podjetij pa bo neposredno naložbo v tujini zmanjšalo ali pa se umaknilo iz trga. Le majhen delež anketiranih podjetij (21 %) bo svoje neposredne naložbe v tujini po sedanji gospodarski krizi povečalo.
Ključne besede: neposredne tuje investicije, dejavniki NTI, gospodarska kriza, sprejeti ukrepi, covid-19.
Objavljeno v DKUM: 09.02.2021; Ogledov: 601; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

10.
Analiza mednarodne distribucije japonskih avtomobilov
Tomaž Slemenšek, 2020, magistrsko delo

Opis: V današnjem svetu se srečujemo s hitrim razvojem novih tehnologij kot tudi postopkov za čim učinkovitejše potovanje dobrin znotraj podjetij in zunaj njih. Distribucija je del logistike in logističnega procesa, ki sledi prodaji proizvedenih dobrin. Distribucija se v mednarodnem okolju vedno hitreje izvaja preko iskanja najprimernejših kanalov in sredstev za doseganje cilja. Tukaj ugotavljamo najpomembnejše skupine prevoza in primerjamo, kateri način je najbolj primeren za prevoz proizvedenih dobrin glede na tip dobrine, dolžino prevoza in strošek prevoza. Del našega dela je bila opredelitev pojma avtomobilske industrije kot tudi predstaviti državo distributerko, to je Japonska. Japonska je tretje največje gospodarstvo na svetu, poznana je kot zelo tehnološko razvita država z bogato kulturo in zgodovino. Na Japonskem je avtomobilska industrija močno razvita, ima veliko mednarodnih podjetij, ki nastopajo na trgu avtomobilov, ti pa ne le izvažajo svojih proizvodov, ampak jih tudi proizvajajo na različnih regionalnih trgih. V tem magistrskem delu smo s pomočjo analize podatkov, ki smo jih pridobili iz knjižnih in internetnih virov, opredelili logistiko, avtomobilsko industrijo, predstavili Japonsko in njene gospodarske značilnosti, japonsko avtomobilsko industrijo ter nazadnje prikazali distribucijo japonskih vozil po svetu s številkami.
Ključne besede: Japonska, logistika, distribucija, mednarodna menjava, avtomobilska industrija, mednarodna distribucija, gospodarska gibanja
Objavljeno v DKUM: 10.12.2020; Ogledov: 486; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici