1. Glasbena spremljava koreografije Na povorko pri Folklorni skupini KamnikBlaž Guzej, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo zajema pregled slovenskega glasbenega in plesnega izročila, pomemben del pa predstavlja analiza glasbene spremljave koreografije Na povorko. Godci in plesalci so imeli v ljudskem življenju pomembno vlogo, saj sta bila tako ples kot glasba prisotna pri različnih priložnostih. Brez glasbene spremljave se je redko plesalo, brez plesalcev pa je bila potreba po glasbi in godcih manjša. Tako je medsebojna povezanost glasbe in plesa v folklornih skupinah občutna še danes.
Ključne besede: slovenski ljudski godci, slovenski ljudski ples, glasbena spremljava, plesne melodije, godčevska skupina, Folklorna skupina Kamnik, Na povorko
Objavljeno v DKUM: 18.02.2021; Ogledov: 892; Prenosov: 72
 Celotno besedilo (1,45 MB) |
2. ŠOLE KOT POMEMBEN DEJAVNIK OHRANJANJA SLOVENSKE LJUDSKE GLASBENE DEDIŠČINEMojca Gyorek Karas, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem, teoretičnem delu, je predstavljen pojem ljudska glasba, pomen ljudske glasbe, njeni elementi, njeno raziskovanje in vloga osnovnih šol pri ohranjanju le-te. Podrobno sem predstavila slovensko ljudsko glasbo in njene značilnosti, s poudarkom na prekmurski ljudski glasbeni zapuščini. Predstavila sem tudi slovensko ljudsko glasbeno dediščino v učnih načrtih osnovnega šolstva.
Drugi del je praktični del, v katerem sem podrobno predstavila svoja samostojna projekta z naslovom Zvočni odsevi mojega kraja/Slovenija, ki sta bila namenjena motiviranju osnovnošolskih otrok za izvajanje in ohranjanje prekmurskih ljudskih pesmi. V okviru teh projektov sta nastali zgoščenki Zvočni odsevi mojega kraja/Slovenija – Če bi jas bila fčelica in Zvočni odsevi mojega kraja/Slovenija – Döžnjek zlati pun je vlati.
Praktični del naloge vsebuje tudi analizo koncertov in pesmi, ki so na zgoščenkah.
Ključne besede: prekmurska ljudska glasba, izvajanje ljudske glasbe, ljudski godci, osnovna šola, didaktična gradiva
Objavljeno v DKUM: 19.07.2016; Ogledov: 1764; Prenosov: 277
Celotno besedilo (2,20 MB) |
3. LJUDSKA GLASBENA DEDIŠČINA V PREKMURSKIH VRTCIHNuša Mencigar Matiš, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo vsebuje dva dela, teoretičnega in empiričnega. V prvem, teoretičnem delu, so zapisi iz strokovne literature in iz notnega gradiva. Povzeta so znanja iz ljudske glasbene dediščine v Sloveniji, predvsem pa o ljudski glasbeni zapuščini Prekmurja. Skozi vso diplomsko delo in raziskovanje smo bili pozorni na ljudsko glasbeno dediščino v prekmurskih vrtcih. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je potekala v prekmurskih vrtcih. Raziskavo smo razdelili na vrtce v Murski Soboti in vrtce, ki se nahajajo izven Murske Sobote. Ugotovitve kažejo, da je ljudska glasba v vrtcih dobro zastopana, saj v vrtcih pojejo ljudske pesmi ob raznih priložnostih, igrajo na ljudska glasbila in si jih tudi izdelujejo. Veliko vrtcev pa je že gostilo ljudske pevce in godce.
Ključne besede: ljudska dediščina (v vrtcu), Prekmurje, ljudska pesem, ljudska glasbila, ljudski pevci in godci
Objavljeno v DKUM: 27.05.2015; Ogledov: 1811; Prenosov: 347
Celotno besedilo (1,78 MB) |
4. PREKMURSKO LJUDSKO IZROČILO SKOZI ŠEST LJUDSKIH PESMI ZA ŽENSKI ZBORTjaša Šimonka, 2012, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretične in praktičnega dela. Pričujoče delo obravnava splošno glasbeno ljudsko izročilo Slovenije in nekoliko podrobneje glasbeno izročilo v Prekmurju. V osrednjem delu diplomskega je analiza šestih Prekmurskih pesmi. Povzetih je kar nekaj zapisov pesmi Če bi ges bilja fčelica, Marko skače, Ne ouri, ne sejaj, Nede mi več rasla, San se šetao in Zrejlo je žito. Temu sledi še opisan sam namen diplomskega koncerta.V diplomskem delu so uporabljene naslednje metode: deskriptivna metoda, zgodovinska metoda, komparativna metoda, metoda analize in sinteze, metoda generalizacije in specializacije.
Ključne besede: ljudsko, izvedba, Prekmurje, godci, priredba, ples, pevci
Objavljeno v DKUM: 30.10.2012; Ogledov: 7632; Prenosov: 1295
Celotno besedilo (5,55 MB) |
5. Sviraj, Kranjčec! Od vaške godbe do koncertnega pihalnega orkestraMihaela Slovenc, 2011, diplomsko delo Opis: Pihalni orkester Kapele je eden najstarejših pihalnih orkestrov v Sloveniji (najstarejše naj bi bilo Godbeno društvo rudarjev Idrija, ki po vseh podatkih deluje že od leta 1665, za njim je Postojnska godba, ki naj bi nastopala od leta 1808, potem Mestna godba Metlika z letnico ustanovitve 1829 in za temi sledi Pihalni orkester Kapele), saj so ga ustanovili leta 1850.
S kapelsko godbo (kot ji pravimo domačini) živi celotna krajevna skupnost in tudi občina, saj nas le-ta spremlja na različnih prireditvah in veselicah in prav za nas pripravlja letne koncerte z znanimi in manj znanimi kvalitetnimi glasbenimi gosti. Kljub njenim »letom« pa do leta 2010, ko je nastal zbornik o kapelski godbi, ni bilo na razpolago nobene knjige, ki bi jo opisovala od njenega nastanka pa do današnjih dni. To je bila priložnost tudi zame, da kot študentka sociologije ta zbornik povežem s svojo diplomsko nalogo in opišem kapelsko »plehmuziko« ter njen nastanek povežem z zgodovino glasbe in godbeništva v Evropi in na Slovenskem.
Cilj dela je bil opis godbeništva v Kapelah z umestitvijo tega v slovenski prostor in doseči jasno predstavo o delovanju Pihalnega orkestra Kapele. Pregledala sem razpoložljive vire in literaturo ter iskala druge arhivske vire. Obiskala sem Zgodovinski arhiv Celje in Slovansko knjižnico Ljubljana. Brskala sem po kroniki OŠ Dobova PŠ Kapele, iskala gradivo v Knjižnici Brežice in pridobila nekaj gradiva iz arhiva ZKD Brežice, arhiva Pihalnega orkestra Kapele. Pomembni viri pa so bili osebni arhivi godbenic in godbenikov. Med aktivnimi člani pihalnega orkestra sem opravila še anketo.
S pomočjo različnih primerjav, študij in analiz je mogoče zaključiti, da je bila kapelska godba v okviru vsakdanjega in prazničnega življenja ljudi v Kapelah in okolici bliže tradiciji godčevstva, znotraj narodno-političnih in verskih dogodkov pred prvo vojno, med obema vojnama ter v okviru družbeno-političnih prireditev po drugi vojni pa bliže funkciji in značilnostim vojaških godb. Danes je funkcija takega orkestra predvsem promocija kraja in države na različnih koncertih in tekmovanjih doma in po svetu. Ni dovolj le igranje, potrebno je vedno bolj kakovostno orkestriranje.
Ključne besede: Pihalni orkester Kapele, kapelska godba, orkester, Kapele, koncerti, prireditve, veselice, godci, godbeniki, kapelnik.
Objavljeno v DKUM: 28.02.2012; Ogledov: 2683; Prenosov: 179
Celotno besedilo (1,44 MB) |
6. MAJHNE ROKE TKEJO VEZI S PRETEKLOSTJOUrška Kejžar, 2009, diplomsko delo Opis: V današnjem času otroci veliko časa preživijo ob računalniku in televiziji, ki siromašita njihov domišljijski svet. Zmaji, vile in škrati zanje živijo le v tujih filmih in v prevedenih zgodbah, ne poznajo pa bogatega ljudskega izročila iz domačega okolja.
V diplomskem delu je predstavljen projekt Kranjskih vrtcev o ljudskem izročilu v domačem okolju.
Obsega teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je predstavljeno, kaj je ljudsko izročilo, kaj zajema, in opis projektnega dela. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jih dobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako pomembno je staršem iz vrtca Čebelica ohranjanje ljudskega izročila in koliko so se otroci naučili preko dejavnosti.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: ljudsko izročilo, projektno delo, ljudska pesem, ljudska pravljica, ljudski godci, muzej.
Objavljeno v DKUM: 13.01.2010; Ogledov: 3624; Prenosov: 594
Celotno besedilo (6,35 MB) |
7. Ženitne šege in navade v Beli krajini in na Dolenjskem skozi časMaja Crnobrnja, 2009, diplomsko delo Opis: Dilomsko delo predstavlja pomen pojmov "šege in navade", problem ženitovanja na Slovenskem v času fevdalizma, vpliv ljudskih verovanj na ženitovanje, izgled belokranjske ljudske noše, na kratko opiše kraj Semič, predstavi ženitovanjske šege in navade-vasovanje, snubljenje, zaroko, ženitovanjske osebe, vabljenje na ženitovanje, prevoz nevestine bale, slovo od samskega stanu itd. Predstavlja tudi turistično prireditev "Semiška ohcet", folklorno skupino "Semiška ohcet", pomen godcev in glasbe za življenje vaške skupnosti ter se zaključi s kratko primerjavo porok nekoč in danes.
Ključne besede: Ljudska verovanja, belokranjska ljudska noša, ženitne šege in navade, ohcet, delovanje folklornih skupin, godci.
Objavljeno v DKUM: 22.08.2009; Ogledov: 7678; Prenosov: 783
Celotno besedilo (1,68 MB) |
