| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 57
First pagePrevious page123456Next pageLast page
1.
Uporaba ostankov predelave oljk za gnojenje kmetijskih zemljišč : diplomsko delo
Anže Ajlec, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Skupna površina oljčnikov v zadnjih letih narašča, z njimi pa tudi količina oljčnega olja in stranskih proizvodov. Namen diplomskega dela je, da skladno z novo Uredbo o uporabi oljčnih tropin in rastlinske vode za gnojenje (Ur. l. RS, št. 10/22), ter s pregledom obstoječe literature preučimo smisel uporabe le-teh na kmetijskih zemljiščih. Nato sledi pregled vrst in količin odpadkov v oljarni glede na sistem predelave in ugotovitev potrebe po hranilih oljčnega drevesa. Gnojenje z oljčnimi tropinami predvsem poveča organsko maso v tleh, vsebuje veliko kalija in železa ter je koristno zlasti za trajne nasade. Gnojenje s kompostiranimi oljčnimi tropinami te lastnosti še poveča, a se glede na trenutno zakonodajo ne smejo uporabljati dlje od 14 dni. Uporaba rastlinske vode za gnojenje znatno pripomore k zmanjšanemu tveganju onesnaževanja okolja in je zelo uporabna za večanje rodovitnosti tal, vendar le pri strogem upoštevanju dovoljenih količin in časovnih omejitev. Uporaba obeh možnosti gnojenja je priporočena le ob predhodni analizi tal in njenih rezultatih. Potrebe oljke po hranilih so sicer večje kot jih lahko zadostimo z uporabo tropin in rastlinske vode, a je uporaba teh ekonomsko upravičena, preostanek hranil pa se lahko nadomesti z drugimi gnojili.
Keywords: Oljke, oljarna, oljčne tropine, rastlinska voda, gnojenje.
Published in DKUM: 23.01.2025; Views: 0; Downloads: 7
.pdf Full text (2,06 MB)

2.
Vpliv gnojenja z izrabljenim gobjim substratom na aktivnost talnih encimov v posameznih letnih časih : magistrsko delo
Ana Štuhec, 2024, master's thesis

Abstract: Izrabljen substrat za gobe (IGS) je stranski proizvod gojenja gob, ki sestoji iz raznovrstnih organskih materialov. Po nekaj sezonah rabe se substrat izčrpa in praviloma velja za odpadek, vendar sodobne raziskave nakazujejo številne koristne možnosti uporabe izrabljenega gobjega substrata. V projektni raziskavi se je IGS uporabljal kot organsko gnojilo na treh različnih lokacijah v ekološki, integrirani in biodinamični pridelavi paradižnika v rastlinjakih. V vsaki od pridelav se je v triplikatih testiralo gnojenje z SMS, standardno gnojenje (S), SMS+S in kontrola brez gnojenja. V sklopu magistrskega dela smo na obravnavanih lokacijah jemali vzorce zemlje v vseh letnih časih, v vzorcih pa smo analizirali aktivnost encimov N-acetil-glukozaminidaza (NAG), fosfataza (PHOS), beta-glukozidaza (β0GLU), arilsulfataza (ARS), ureaza (URE), arilamidaza (ARN), alkalna fosfataza (PAK) in kisla fosfataza (PAC) po standardu ISO 20130:2018- Kakovost tal - Merjenje encimske aktivnosti v vzorcih tal s kolorimetričnimi substrati na mikrotitrski plošči. Primerjali smo razlike v encimski aktivnosti med posameznimi letnimi časi ter med različnimi načini gnojenja. Rezultati so pokazali, da različni letni časi vplivajo na aktivnost encimov v tleh, medtem ko dodatek gobjega substrata kot gnojila ne povzroči nujno povišanja encimske aktivnosti.
Keywords: talni encimi, izrabljen gobji substrat, aktivnost, gnojenje, kmetijstvo
Published in DKUM: 03.09.2024; Views: 52; Downloads: 40
.pdf Full text (3,58 MB)

3.
Vpliv izrabljenega gobjega substrata na tla, pridelek in kemijske ter fizikalne lastnosti paradižnika v konvencionalnem sistemu pridelave : diplomsko delo
Mihael Korez, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Gnojilo, s katerim prispevamo k zmanjšanju negativnega vpliva na okolje je lahko tudi kompost iz lignoceluloznega odpada, ki nastaja kot stranski produkt pri pridelavi gob. Cilj študije je bil oceniti primernost kompostiranega gobjega substrata za gnojenje ter vpliv tega na pridelek in kakovost paradižnika. Raziskava je potekala v letu 2022 na tržno usmerjeni zelenjadarski kmetiji Murko. Vključevala je štiri gnojilna obravnavanja: kontrolo (C), standardno gnojenje z mineralnimi gnojili (S), gnojenje s kompostiranim izrabljenim gobjim substratom (IGS) in kombinacijo mineralnih gnojil ter kompostiranega izrabljenega gobjega substrata (S+IGS), zasnovano v naključnem blok sistemu s tremi ponovitvami. Uporabljen je bil kultivar paradižnika 'Belle F1', ki je bil posajen v rastlinjak. Vrednotenje je zajemalo šest obiranj paradižnika, oceno skupnega in tržnega ter netržnega pridelka. V laboratoriju FKBV so bila izvedena merjenja premera, višine in mase plodov. Analizirane so bile vsebnosti sladkorja, C-vitamina, nitratov, nitritov, titracijskih kislin ter količine suhe snovi. Vzorčenje tal je potekalo na začetku in koncu rastne dobe, s tem pa so bile opravljene meritve parametrov tal v laboratoriju FKBV, vključno z vsebnostjo hranil, reakcijo tal ter organsko snovjo. Rezultati enoletnih meritev so pokazali, da so bili plodovi na obravnavanju S+IGS v povprečju višji (67,7 ± 0,80 mm) od C (63,3 ± 1,31 mm) in IGS (62,3 ± 1,58 mm). Gnojenje z različnimi gnojil in njihovimi kombinacijami (S, IGS, S +IGS) ni vplivalo na višino pridelka, število plodov in parametre kakovosti paradižnika, kar je najverjetneje posledica visoke vrednosti mineralnega dušika v tleh pred in med rastno dobo paradižnika.
Keywords: izrabljen gobji substrat, paradižnik, gnojenje, pridelek, kakovost
Published in DKUM: 06.10.2023; Views: 567; Downloads: 43
.pdf Full text (2,52 MB)

4.
Ukrepi za izboljšanje fiziološkega stanja plodov jablan (Malus domestica Borkh.) sorte 'Jonaprince' : magistrsko delo
Klementina Jelen, 2022, master's thesis

Abstract: V raziskovalnem delu ugotavljamo vpliv intenzivnosti zimske rezi in talnega gnojenja s kalcijevim nitratom na fiziološko ravnovesje dreves ter izbrane parametre kakovosti in skladiščne sposobnosti pridelka jablan sorte 'Jonaprince'. Poskus je bil izveden v letih 2020 in 2021 v nasadu lastnika Branka Juharta v kraju Štuki pri Grajeni. Ugotovili smo, da je talno gnojenje s kalcijevim nitratom sicer povečalo koncentracijo kalcija v talni raztopini, kar pa ni bilo neposredno razvidno tudi v plodovih. Močnejša zimska rez je pospešila intenzivnost rasti poganjkov, kar je imelo za posledico nižji pridelek in večjo povprečno maso ploda z večjim deležem plodov prvega kakovostnega razreda. Po izvedeni standardni zimski rezi je bil odziv v bujnosti rasti jablan manjši, kar je z vidika fiziološke stabilnosti pridelka primernejše. Kombiniran ukrep standardne zimske rezi in talnega gnojenja s kalcijevim nitratom se, predvsem zaradi nepotrjenega vpliva slednjega v plodovih, v tem poskusu ni pokazal kot ukrep za povečevanje fiziološke stabilnosti in skladiščne sposobnosti pridelka.
Keywords: jablana, rez, gnojenje, kalcij, fiziološko stanje plodov
Published in DKUM: 22.06.2022; Views: 774; Downloads: 76
.pdf Full text (1,38 MB)

5.
Vpliv različnih pristopov gnojenja z dušikom na kakovost češenj sorte 'summit ' : magistrsko delo
Nina Planinc, 2021, master's thesis

Abstract: Od leta 2015 do 2019 je v nasadu Sinič 1 na območju UKC Pohorski dvor potekal poskus na češnjah (Prunus avium L.) sorte 'Summit', cepljenih na podlago Gisela 5, posajenih leta 2010. Izvzeli smo tri leta (2016, 2018, 2019) ter primerjali vpliv različnega odmerka (80 kg N/ha, 120 kg N/ha) in časa njegove prve aplikacije dušika (jesen, pomlad), dodanega z gnojilom KAN (kalcijev amonnitrat) na pridelek in parametre kakovosti plodov (masa 100 plodov, suha snov, titracijske kisline in čvrstost plodov). Ugotovili smo, da je na količino pridelka pozitivno vplival manjši odmerek dušika s prvo aplikacijo v jesenskem času. Na parameter masa 100 plodov je v večini let pozitivno vplivala prva aplikacija gnojila jeseni, ne glede na odmerek dušika. Na vsebnost suhe snovi v izbranih letih noben dejavnik ni izkazal pomembnega konsistentnega vpliva. Na vsebnost skupnih titracijskih kislin je pomembno vplivala interakcija leta, odmerka dušika in časa gnojenja. Od posameznih dejavnikov sta večji spomladanski odmerek in manjši jesenski odmerek povečala vsebnost skupnih titracijskih kislin v plodovih. Čvrstost plodov je bila v veliki meri odvisna od pridelovalne sezone, nanjo pa je pomembno vplivala tudi interakcija leta, odmerka dušika in časa gnojenja. V letu 2019 s 50 % manj padavin v času jesenskega gnojenja in v času zimskega mirovanja ter s 100 mm manj padavin v času rastne dobe (med aprilom in junijem) je bila čvrstost plodov 15 % večja kot leto prej, glede na odmerek dušika pa so bili plodovi najmanj čvrsti pri spomladanskem gnojenju, medtem ko so boljšo čvrstost v več letih poskusa običajno dosegli plodovi z manj intenzivno pognojenih dreves.
Keywords: češnja, dušik, gnojenje, kakovost, plod
Published in DKUM: 22.10.2021; Views: 930; Downloads: 67
.pdf Full text (1,66 MB)

6.
Gospodarjenje na travinju za ogljik in učinkovita raba dušika iz gnojevke
Branko Kramberger, Miran Podvršnik, 2021

Abstract: Povečane koncentracije toplogrednih plinov v atmosferi vodijo v segrevanje planeta. Z gospodarjenjem na travinju lahko vplivamo na vezavo ogljika v organsko snov travniških tal in s tem zmanjšujemo koncentracije toplogrednega CO2 v ozračju. Po uvodnih poglavjih so v znanstveni monografiji analizirani vplivi gnojenja, kjer je poseben poudarek na učinkoviti rabi N iz gnojevke. Opisani so sodobni načini obnove travinja in za pridelovanje krme najpomembnejše rastline, ki tvorijo rušo. Delo zaključujejo načini rabe ruše, ki omogočajo ohranjanje ali povečevanje organskega ogljika v travniških tleh.
Keywords: gospodarjenje na travinju, gnojenje, ogljikov dioksid, organski ogljik, tla, travinje
Published in DKUM: 29.07.2021; Views: 1294; Downloads: 181
.pdf Full text (145,96 MB)
This document has many files! More...

7.
Primernost interakcije časa gnojenja in odmerka dušika v pridelavi češenj sorte 'summit'
Gregor Tomše, 2020, master's thesis

Abstract: Od leta 2015 do 2018 smo v okviru magistrskega dela v sklopu projekta CRP – Tehnologije pridelave hrušk in češenj izvedli gnojilni poskus na češnjah (Prunus avium L.) sorte 'Summit', cepljenih na podlago Gisela 5. V poskusu smo spremljali vpliv časa gnojenja z gnojilom KAN (kalijev amonnitrat) (spomladi, jeseni), odmerka dušika (80 oz. 120 kg N/ha) in interakcije obeh faktorjev na bujnost rasti, rodnost in kvaliteto pridelka. Poskus je obsegal štiri obravnavanja: 1. obravnavanje (skupno 120 kg N/ha, gnojeno razdeljeno na tri obroke, začenši marca, nato še dvakrat z enomesečnim zamikom aprila in maja), 2. obravnavanje (skupno 120 kg N/ha, gnojenje v treh obrokih, začenši jeseni, spomladi neposredno po cvetenju in en mesec po cvetenju), 3. obravnavanje (skupno 80 kg N/ha, gnojenje v dveh obrokih, začenši neposredno po cvetenju in en mesec za tem) in 4. obravnavanje (skupno 80 kg N/ha, gnojeno v dveh obrokih, začenši jeseni in spomladi, neposredno po cvetenju). Interakcija odmerek dušika in čas gnojenja je vplivala na letno in kumulativno prirast debla. Odmerek dušika 120 kg N/ha, dodan v treh terminih spomladi, je vplival na manjšo letno in kumulativno prirast obsega debel. V letih 2017 in 2018 je imel odmerek 80 kg N/ha za posledico trše plodove. Čas gnojenja jeseni je imel za posledico manjšo vsebnost skupnih titracijskih kislin v letu 2015, ko je bilo nadpovprečno toplo. Vpliv interakcije odmerka dušika in časa gnojenja na maso 100 plodov smo potrdili le v letu 2017, ko so jesensko gnojenje in dva spomladanska odmerka (skupno 120 kg N/ha) povečali maso 100 plodov. V poskusu v posameznih letih nismo potrdili statistično značilnega vpliva časa gnojenja, odmerka dušika in njune interakcije na rodnost, se je pa pri vrednotenju rezultatov štirih let pokazal pozitivni vpliv spomladanskega gnojenja na rodnost. V letu 2015 je imela interakcija s skupno 120 kg N/ha z gnojenjem spomladi za posledico najvišjo vsebnost topne suhe snovi v plodovih, medtem ko je v letu 2016 imela največji vpliv interakcija odmerka 80 kg N/ha s pričetkom gnojenja v jeseni. V štiriletnem poskusu smo ugotovili, da je imelo leto z vremenskimi karakteristikami statistično značilen vpliv na bujnost rasti, rodnost in vse spremljane parametre kakovosti plodov.
Keywords: češnja, 'Summit', dušik, gnojenje, odmerek, rast, rodnost, kakovost
Published in DKUM: 18.12.2020; Views: 909; Downloads: 68
.pdf Full text (1,46 MB)

8.
Vpliv interakcije različnih načinov gnojenja in tipov rezi na rodnost jablan (Malus domestica B.) sorte 'Gala' v klimatskih pogojih leta 2018
Urška Završnik, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo ugotavljali vpliv različnih načinov gnojenja in rezi na količino in kakovost plodov ter rast jablan sorte 'Gala'. Poskus je potekal na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah pri Mariboru. V poskus smo vključili 5 obravnavanj, in sicer gnojenje z gnojilom kalijev amonnitrat (KAN), gnojenje z gnojilom apneni dušik, gnojenje s kombinacijo gnojil KAN + mleti apnenec, gnojenje s kombinacijo gnojil KAN + kompost in aktivatorjev tal PRP SOL + PRP EBV, nazadnje smo uporabili še kombinacijo gnojil KAN + kompost. Vsa obravnavanja smo izvedli v kombinaciji z dolgo in kratko rezjo. Pri dolgi rezi smo izrezali močne poganjke tik ob osnovi, pri kratki rezi smo pustili 3 cm dolge čepe. Dolga rez je v kombinaciji z gnojenjem z gnojili KAN + mleti apnenec pozitivno vplivala na število plodov 1. kakovostnega razreda in na bujnost rasti, medtem ko je kratka rez dala najboljše rezultate glede števila plodov 1. kakovostnega razreda v kombinaciji z gnojenjem z gnojili KAN + kompost. Na topno suho snov je imelo pozitiven vpliv obravnavanje, kjer smo kombinaciji gnojil KAN + kompost dodali še aktivatorje tal PRP SOL + PRP EBV, medtem ko je imela kombinacija gnojil KAN + mleti apnenec pozitiven vpliv na hitrost zorenja, vrednoteno preko škrobnega indeksa.
Keywords: jablana, 'Gala', gnojenje, rez, pridelek
Published in DKUM: 29.09.2020; Views: 1102; Downloads: 105
.pdf Full text (541,33 KB)

9.
Primernost uporabe dušikovih gnojil pri pridelavi soje
Alen Fujs, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V letu 2019 smo v okviru projekta Evropskega inovativnega partnerstva (EIP) z naslovom Zrnate stročnice – pridelava, predelava in uporaba na poljih Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) izvedli enoletni poljski poskus s sojo. Namen diplomskega dela je s poljskim poskusom s sorto ES MENTOR ugotoviti vpliv časa gnojenja in različnih količin mineralnega dušika na višino pridelka zrnja in surovih beljakovin ter določenih pomembnih agronomskih lastnosti soje. Dušik smo dodajali ob setvi in z dognojevanjem v odmerkih 0 kg N ha-1, 40 kg N ha-1, 80 kg N ha-1 in 120 kg N ha-1. Enoletni rezultati v danih pridelovalnih razmerah nakazujejo, da na pridelek soje in pridelek surovih beljakovin nista statistično značilno vplivala termin dodajanja dušika in odmerek. Vsebnost surovih beljakovin v suhi snovi zrnja je bila na gnojenih obravnavanjih statistično značilno manjša v primerjavi s kontrolo (434 g kg-1 zrnja). Najvišji odmerek, 120 kg N ha-1, dodan z dognojevanjem, je značilno povečal število stranskih vej (1,17), odmerek 80 kg N ha-1 pa višino prvega stroka (12,0 cm) na steblu soje. Višina rastlin v fazi BBCH 17/51 je bila pri gnojenih obravnavanjih v primerjavi s kontrolo enaka ali značilno nižja. Ostanki mineralnega dušika v tleh po žetvi soje se med gnojenimi in negnojenimi obravnavanji niso značilno razlikovali. Rezultati enoletne raziskave so pokazali, da gnojenje soje z dušikom ni vplivalo na izboljšanje (večje vrednosti) pomembnih agronomskih lastnosti in ga ne moremo priporočiti kot upravičen ukrep pridelave.
Keywords: soja, dušik, gnojenje, pridelek
Published in DKUM: 23.09.2020; Views: 1278; Downloads: 172
.pdf Full text (1,58 MB)

10.
Preučevanje vplivov različnih načinov gnojenja na polično kakovost maline (rubus ideus l.) sorte 'himbo top' (rafzaqu)
Žan Voglar, 2020, master's thesis

Abstract: Za preučevanje vplivov različnih načinov gnojenja na polično kakovost malin je bil v letu 2019 izveden poljski poskus v nasadu malin sorte 'Himbo Top'. Uporabili smo tri vodotopna kristalinična gnojila (Solinure 20-20-20 + TE, Hakaphos Violeta 13-40-13, Novatec Solub 14-8-30), aplicirana v različnih fazah rasti preko fertirigacije, ter biostimulator Vitanica Si, apliciran foliarno ob vsakem gnojenju. Osnovno gnojenje je bilo opravljeno s peletiranim hlevskim gnojem (20 kg N/ha). Poskus je temeljil na štirih obravnavanjih: kontrola (20 kg N/ha – brez fertirigacije in namakanja), obravnavanje 2: standard (60,9 kg N/ha), obravnavanje 3: standard + 50 % mineralnega dušika 81,37 kg N/ha ter obravnavanje 4: standard + 50 % N ter biostimulator − 81,48 kg N/ha. V poskusu smo spremljali generativne parametre, kemijsko sestavo plodov ter njihovo polično kakovost. Večji odmerek dušika je imel za posledico večjo povprečno maso plodov, negativni vpliv na vsebnost topne suhe snovi ter spremembo okusa; hkrati večji odmerek dušika zmanjša polično kakovost plodov (vrednoteno preko izgube mase pridelka in pojava bolezni). Biostimulator (Si) ne prispeva k izboljšanju parametrov kakovosti, saj ne zajezi negativnega trenda izgube mase in volumna pridelka ter ne zajezi plesnenja plodov kot posledice uporabe večjih odmerkov dušika.
Keywords: maline, dušik, gnojenje, polična, kakovost.
Published in DKUM: 04.09.2020; Views: 867; Downloads: 238
.pdf Full text (1,54 MB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica