| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 12
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Strukturne značilnosti celic alfa Langerhansovih otočkov miši
Mia Prosenica, 2018, master's thesis

Abstract: V tej raziskavi je bil naš namen pregledati in primerjati ultrastrukturo celic alfa v Langerhansovih otočkih, v treh makroskopsko razdeljenih delih (spleničnem, gastričnem in duodenalnem delu) trebušne slinavke miši. Opazovali in primerjali smo velikosti glukagonskih veziklov in granul v tkivu, ki je bilo izpostavljeno različnim koncentracijam glukoze v različno dolgih časovnih intervalih. Vzorce tkiva smo analizirali s svetlobno mikroskopijo in presevno elektronsko mikroskopijo (TEM). Dobljene podatke smo statistično ovrednotili. Ugotovili smo, da je ultrastruktura organelov celic alfa v različnih delih trebušne slinavke in v tkivu, izpostavljenemu različnim koncentracijam glukoze, primerljiva. Statistično značilne razlike so bile opazne v premerih granul in veziklov ter v površini veziklov med tremi različnimi deli trebušne slinavke. Vzorci, izpostavljeni različnim koncentracijam glukoze v različno dolgih časovnih intervalih, so se statistično razlikovali v premerih granul in veziklov, v površini granul in veziklov ni bilo statističnih razlik. Med premeri in deleži površin granul in veziklov ob plazmalemi, ki so bili izpostavljeni različnim koncentracijam glukoze v različnem času, ni bilo statističnih razlik. Za nadaljnje raziskave bi bilo treba vključiti večje število Langerhansovih otočkov z vsebovanimi tipi celic, obravnavane tkivne rezine bi lahko bile izpostavljene še višjim koncentracijam glukoze in za daljše časovno obdobje.
Keywords: glukagon, glukoza, granule, miš, trebušna slinavka, ultrastruktura, vezikli
Published: 20.11.2018; Views: 594; Downloads: 43
.pdf Full text (3,70 MB)

2.
Konverzija sladkorjev v subkritični vodi
Karin Hercog, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bilo proučiti reakcijske poti razgradnje različnih sladkorjev v subkritični vodi pri danem času, temperaturi in tlaku. Pri tem smo uporabili sedem različnih sladkorjev (celobioza, fruktoza, galaktoza, glukoza, ksiloza, laktoza, saharoza). Vse reakcije smo izvajali v visokotlačnem visokotemperaturnem avtoklavu pri temperaturi 250 ˚C. Reakcije v avtoklavu za posamezni sladkor smo izvajali pri treh različnih časih, 1min, 5min in 15 min. Rezultati pridobljeni s pomočjo eksperimentalnega dela so služili pri proučevanju na katere komponente se uporabljeni sladkorji pri določeni temperaturi, času in tlaku razgradijo, kakšen je posamezen delež sladkorja in ostalih spojin dobljenih pri razgradnji. Reakcijsko zmes, t.j. vodno raztopino sladkorja smo pripravili s pomočjo destilirane vode. Določili smo deleže razgradnih produktov in sicer delež v vodi topnih produktov, delež v acetonu topnih produktov, trdni preostanek ter pline in izgube. Pri eksperimentalnem delu dobljeno vodno in acetonsko fazo smo uporabili za nadaljnje analize, kot sta HPLC analiza in UV-VIS spektrofotoskopija. S pomočjo HPLC smo določili razgradne produkte posameznega sladkorja in njihove deleže glede na celotno maso vzorca. Iz dobljenih rezultatov je razvidno, da sta ena izmed glavnih produktov razgradnje sladkorjev 5-hidroksi metil furfural in furfural. Iz rezultatov je tudi razvidno, da masni delež vodne faze v odvisnosti od časa pada, medtem ko masni delež acetonske faze s časom narašča. S časom se povečuje masa trdnega ostanka in delež nastalih plinov. Delež samega sladkorja v reakciji s časom pada, kar pomeni da se sladkor razgrajuje.
Keywords: subkritična voda, ragradnja sladkorjev, celobioza, fruktoza, galaktoza, glukoza, ksiloza, laktoza, saharoza
Published: 22.11.2017; Views: 640; Downloads: 68
.pdf Full text (1,80 MB)

3.
Vpliv dodatka nenasičenih maščobnih kislin na učinkovitost aerobne fermentacije
Laura Kovačec, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Z raziskavami v sklopu diplomskega dela smo ugotavljali vpliv dodatka nenasičenih maščobnih kislin na učinkovitost aerobne fermentacije. Fermentacija sladkorjev s kvasovkami poteka ob prisotnosti kisika. Preučevali smo možnost nadomestitve prepihovanja s kisikom z dodatkom olivnega olja. Kvasovke potrebujejo kisik za tvorjenje nenasičenih maščobnih kislin, ki so potrebne za obnavljanje celičnih membran. Olivno olje pa je bogat vir nenasičenih maščobnih kislin. Eksperimente smo izvajali tako, da smo raztopino glukoze, kateri so bile dodane kvasovke, prepihovali z različnimi pretoki zraka ter dodatki različnih količin olivnega olja. Za ugotavljanje učinkovitosti fermentacije smo uporabili dve metodi: določanje števila kvasovk z Neubauerjevo metodo in določanje koncentracije glukoze z UV/VIS spektrofotometrijo. Da bi ugotovili delež mrtvih kvasovk in delež povečanja skupnega števila kvasovk med fermentacijo, smo število kvasovk določali pred in po končani fermentaciji. Za spremljanje presnove smo med fermentacijo jemali vzorce in določili koncentracijo glukoze. Poskušali smo najti povezavo med količino dodanega olja in učinkovitostjo fermentacije ter deležem mrtvih celic kvasovk. Rezultati kažejo, da je bila naša predpostavka pravilna. Kisik lahko nadomestimo z dodatkom olivnega olja. Presnova je bila v primeru dodatka olivnega olja visoka in delež mrtvih kvasovk je bil podoben, kot pri fermentaciji z dovajanjem kisika. Ni pa nam uspelo najti povezave med količino dodanega olja in učinkovitostjo fermentacije.
Keywords: fermentacija, olivno olje, kvasovke, glukoza, kisik
Published: 14.09.2017; Views: 600; Downloads: 71
.pdf Full text (1,88 MB)

4.
Optimizacija produkcije entropije in Shannonove informacijske entropije v encimskih reakcijah
Aleš Vunjak, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Odprti reakcijski sistemi med relaksacijo teţijo v neravnovesno stacionarno stanje. Takšni sistemi so v naravi zelo pogosti. Še najbolj znani so biokemijski procesi v bioloških celicah. Za analizo takšnih sistemov se je v zadnjih desetletjih vse bolj uveljavil princip maksimalne produkcije entropije (princip MPE). V tem diplomskem delu s principom MPE raziskujemo encimsko reakcijo kot primer odprtega neravnovesnega sistema v biološki celici. S principom MPE študiramo, ali encimska reakcija v stacionarnem stanju poteka ob pogoju maksimalne produkcije entropije. Optimizacijski postopek produkcije entropije za encimsko reakcijo, ki ga uporabljamo v diplomskem delu, so razvili raziskovalci Oddelka za fiziko na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. Optimizacijski postopek omogoča teoretične napovedi optimalnih kinetičnih konstant encima, izkoristka reakcije, toka reakcije in termodinamske sile reakcije v stanju z maksimalno produkcijo entropije. Teoretične napovedi modela primerjamo z eksperimentalnimi podatki izmerjenimi za encim glukoza izomeraza [25, 26]. Tako preverjamo veljavnost principa MPE na primeru encimske kinetike. Za reakcijo smo izračunali tudi Shannonovo informacijsko entropijo, ki je v stacionarnem stanju prav tako maksimalna. Izračunana maksimalna vrednost Shannonove informacijske entropije v stanju z maksimalno produkcijo entropije morda nakazuje, da princip MPE opisuje statistično najbolj verjetna neravnovesna stacionarna stanja v odprtih reakcijskih sistemih.
Keywords: encimska reakcija, maksimalna produkcija entropije, Shannonova informacijska entropija, fizikalno - matematični model, optimizacija, glukoza izomeraza
Published: 19.09.2016; Views: 884; Downloads: 79
.pdf Full text (979,06 KB)

5.
OKSIDACIJA GLUKOZE Z IMOBILIZIRANIM ENCIMOM
Robert Travnikar, 2015, master's thesis

Abstract: Namen naloge je bila imobilizacija encima glukoze oksidaze na trdni nosilec in razviti kinetični model oksidacije glukoze do glukono laktona. Z imobiliziranim encimom smo želeli doseči čim višjo presnovo glukoze ter njegovo večkratno uporabo. Najprej smo določali optimalne pogoje reakcije oksidacije glukoze s prostim encimom glukoza oksidaza. Najvišjo presnovo glukoze (100 %) po 180 min, smo dosegli pri T = 35 °C, qv,zrak = 20 L/h, f = 300 min -1 in pH = 7. Za imobilizacijo encima na trdni nosilec obstajajo različni postopki. Izbrali smo optimalnega in določili najboljše pogoje za njegovo učinkovito vezavo. Po uspešnem postopku imobilizacije je sledila optimizacija reakcije oksidacije glukoze z imobiliziranim encimom glukoza oksidaza. Po 3 h reakcije smo dosegli 95 % presnovo, procesni pogoji so bili: T = 35 °C, qv,zrak = 20 L/h, f = 300 min -1 in pH = 6. Z imobiliziranim encimom glukozo oksidazo nam je uspelo reakcijo izvesti 3- krat, vendar je bila zadnja presnova le še 35 %. Izvedli smo tudi kinetične izračune za reakcijo oksidacije glukoze z imobiliziranim encimom glukoza oksidaza. Potrdili smo Michaelis – Menten mehanizem reakcije in določili glavne parametre tega modela. Rezultati so primerljivi z literaturnimi vrednostmi.
Keywords: imobilizacija, glukoza, glukoza oksidaza, encimi.
Published: 24.12.2015; Views: 1119; Downloads: 132
.pdf Full text (1,80 MB)

6.
Določevanje monosaharidov v izvlečku make (Lepidium meyenii) z GC-MS
Domen Kermc, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Ogljikove hidrate običajno določamo s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC) in UV-zaznavo ali s plinsko kromatografijo v povezavi z masno spektrometrijo (GC-MS). Ker so enostavni ogljikovi hidrati, kot sta fruktoza in glukoza, v raztopinah prisotni v različnih oblikah (aciklična, ciklična – furanozna in ciklična – piranozna), lahko po pripravi vzorcev za analizo pride do neželenega pojava več kromatografskih vrhov. Z zastavljenim obsegom raziskav smo razvili metodo za ločevanje in določanje monosaharidov fruktoze in glukoze v trgovsko dosegljivih vzorcih make (Lepidium meyenii) z uporabo GC-MS. Metoda po tvorbi trimetilsililiranih derivatov z reagentom N-metil-N-(trimetilsilil)trifluoroacetamidom (MSTFA) omogoča dobro ločevanje in kvantitativno določanje fruktoze in glukoze. Postopek sililiranja smo izvajali na peščeni kopeli pri temperaturi od 70 °C do 80 °C, 90 min. Izvedli smo kvantitativno analizo vzorcev make, pripravljenih z ekstrakcijo trdno-tekoče z vodo ali metanolom (0,5 g vzorca/10 mL topila) pri različnih temperaturah (40 °C, 50 °C, 70 °C, 100 °C) in različnih časovnih intervalih (1 h, 3 h). Vsebnosti fruktoze in glukoze smo določili iz umeritvenih krivulj z uporabo fenil-β-D-glukopiranozida kot internega standarda. Ugotovili smo, da so bile najvišje vsebnosti preiskovanih spojin v vzorcu make, ekstrahiranem z deionizirano vodo in segrevanjem 3 h pri 50 °C, kjer je bila povprečna vsebnost fruktoze 33 mg/g, glukoze pa 45 mg/g suhe zatehte vzorca. Vsebnost preiskovanih spojin smo določili tudi po hidrolizi vzorca, izvedeni z vodno raztopino HCl (koncentracije 0,1 M, 0,5 M, 1 M; 0,5 g vzorca/10 mL topila) pri različnih temperaturah (50 °C, 70 °C) in različnih časovnih intervalih (1 h, 3 h). Najvišje vsebnosti fruktoze in glukoze smo določili v vzorcu make, hidroliziranem z vodno raztopino HCl koncentracije 0,5 M in segrevanjem 3 h pri 70 °C. Povprečna vsebnost fruktoze je bila 224 mg/g, glukoze pa 303 mg/g suhe zatehte vzorca. V vzorcu make smo ob preiskovanih spojinah v višjih koncentracijah zasledili tudi nekatere druge ogljikove hidrate, kot sta inozitol in saharoza, vendar jih nismo kvantitativno ovrednotili.
Keywords: fruktoza, glukoza, plinska kromatografija, masna spektrometrija, maka, Lepidium meyenii
Published: 22.10.2015; Views: 1654; Downloads: 193
.pdf Full text (2,09 MB)

7.
MERILNA NEGOTOVOST VSEBNOSTI MONOSAHARIDOV V RAZLIČNIH EKSTRAKTIH OLJČNIH LISTOV S PLINSKO KROMATOGRAFIJO IN MASNO SPEKTROMETRIJO
Tina Pintar, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Olivna biomasa je obnovljiva surovina za proizvodnjo kemikalij in organskih spojin, goriv ter energije. Rastline oljk vsebujejo v različnih tkivih različne ogljikove hidrate kot so glukoza, manitol, saharoza in rafinoza. Znanstveni prispevki s področja analize sladkorjev v rastlinah obravnavajo različne metode, ki omogočajo njihovo izolacijo, čiščenje, medsebojno ločevanje, identifikacijo in kvantitativno določanje. V okviru diplomske naloge smo določili vsebnost monosaharida glukoze in sladkornega alkohola manitola v različnih ekstraktih oljčnih listov (Olea europaea L.), pripravljenih s subkritično vodno ekstrakcijo, ob uporabi različnih temperatur (80 °C, 120 °C in 180 °C), različnih tlakov (30 bar, 80 bar, 100 bar in 150 bar) in različnega časa ekstrakcije (5 min, 10 min, 30 min, 60 min in 90 min). Vzorce smo analizirali s plinsko kromatografijo in masno spektrometrijo (GC-MS). Preiskovane spojine smo pred analizo pretvorili najprej v oksimske (o-) in nato v trimetilsililirane (TMS) derivate, ki so bili termično dovolj obstojni in hlapni za analizo z GC. Za tvorbo oksimskih derivatov smo uporabili kot reagent hidroksilamin hidroklorid raztopljen v piridinu (2-2,5%), za reakcijo sililiranja pa je bil kot derivatizacijski reagent uporabljen N-metil-N-trimetilsilil trifluoroacetamid (MSTFA). Spojine smo potrdili z uporabo standardnih spojin, s primerjavo retencijskih časov in masnih spektrov. Spojine smo v rastlinskih ekstraktih kvantitativno določili iz umeritvenih krivulj ob uporabi fenil β-D-glukopiranozida kot internega standarda (ISTD). GC-MS je omogočila sočasno ločevanje in selektivno identifikacijo strukturno podobnih ogljikovih hidratov kot sta glukoza in manitol ter različnih stereoizomerov kot so α- in β-TMS-glukopiranoza ter sin- in anti-oksim-TMS-glukoza. Pridobljene rezultate smo statistično ovrednotili in dokazali, da je metoda natančna, linearna in ponovljiva. Ocenili smo tudi merilno negotovost pri določanju koncentracije glukoze in manitola ter prav tako ovrednotili vse možne vire merilne negotovosti, ki nastajajo pri izvajanju analiznega postopka. Iz rezultatov smo ugotovili, da je največ glukoze (2,576 g/L) in manitola (4,031 g/L) v vzorcu ekstrakta oljčnih listov, ekstrahiranem s subkritično vodo pri 80 °C ter 90 min. Najnižjo vsebnost glukoze (0,489 g/L) in manitola (1,321 g/L) pa smo določili v vzorcu, ekstrahiranem s subkritično vodo pri 180°C ter 90 min.
Keywords: lesna biomasa, oljčni listi, glukoza, manitol, plinska kromatografija, masna spektrometrija
Published: 23.07.2014; Views: 1458; Downloads: 99
.pdf Full text (2,60 MB)

8.
Vpliv vodotopnega kostanjevega ekstrakta (Castanea sativa Mill.) na proizvodne parametre in koncentracijo glukoze v krvi pitovnih jarkic Ross 308
Gregor Kramberger, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Za izboljšanje uspešnosti reje perutnine brez uporabe profilaktičnih sredstev moramo najti alternative. Med te lahko spada tanin. Cilj naloge je ugotoviti učinek vodotopne oblike kostanjevega ekstrakta (Castanea sativa Mill.) na proizvodne parametre in koncentracijo glukoze v krvi pitovnih jarkic (Ross 308). V ta namen smo uporabili dodatek Farmatan Liquid®, ki smo ga dodali vodi za pitje. Predpostavili smo, da bo dodatek pozitivno vplival na proizvodne parametre reje in znižal koncentracijo glukoze v krvi jarkic. Na osnovi koncentracije dodatka v vodi smo živali razdelili v štiri skupine (A - 0 %, B - 0,05 %, C - 0,1 %, D - 0,2 %). 720 živali provenience Ross 308 iz redne proizvodnje smo vzrejali na globokem nastilju, ločene v oddelke po 90 živali s po dvema oddelkoma na skupino. Krmljenje in napajanje je bilo ad libitum. Uporabljene popolne krmne mešanice (Bro-S, Bro-F1 in Bro-F2) so bile iz redne proizvodnje. V sedem dnevnih intervalih (7., 14., 21., 28., 35. in 42. dan) smo spremljali proizvodne parametre: povprečno maso, porabo krme, porabo vode, pogin živali in izračunavali konverzijo krme ter razmerje poraba vode:poraba krme. Na 28. in 35. dan starosti smo določili koncentracijo glukoze v krvi živali ter na 42. dan učinkovitost reje po EEF formuli. Ob koncu pitanja smo ugotovili statistično značilno razliko (p ≤ 0,05) v doseženi masi živali, kjer se je skupina D (2,578 kg) razlikovala od skupin B (2,635 kg) in C (2,654 kg). Med ostalimi proučevanimi parametri ni bilo ugotovljenih značilnih razlik. Rezultati so pokazali ugoden učinek kostanjevega ekstrakta na proizvodne parametre.
Keywords: piščanci, tanin, proizvodnost, glukoza
Published: 14.03.2014; Views: 1572; Downloads: 123
.pdf Full text (517,50 KB)

9.
VALIDACIJA METODE DOLOČANJA MONOSAHARIDOV V HIDROLIZATU BIOMASE S PLINSKO KROMATOGRAFIJO IN MASNO SPEKTROMETRIJO
Kristina Preskar, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Razvili smo GC–MS metodo za ločevanje in določanje monosaharida glukoze in sladkornega alkohola manitola v različnih ekstraktih listov oljke (Olea europaea L.). Opisana metoda ob predhodni tvorbi oksimov in trimetilsililiranih (TMS) derivatov omogoča dobro ločevanje in kvantitativno določanje termično dovolj obstojnih in hlapnih t.i. oksimskih TMS eterskih (o-TMS) derivatov glukoze in TMS derivatov manitola. Za tvorbo oksimskih derivatov smo uporabili kot reagent hidroksilamin hidroklorid raztopljen v piridinu (2-2,5%). Reakcija oksimacije je potekala s segrevanjem 45 min pri temperaturi 70-80 °C. Kot derivatizacijski reagent za reakcijo sililiranja je bil uporabljen N-metil-N-trimetilsilil trifluoroacetamid (MSTFA). Postopek sililiranja se je izvajal na peščeni kopeli pri temperaturi 70-80 °C, 60 min. Spojini smo potrdili z uporabo standardnih spojin in s primerjavo retencijskih časov ter masnih spektrov posnetih pri enakih kromatografskih pogojih. S kvantitativno analizo različnih ekstraktov oljčnih listov, pripravljenih z običajno ekstrakcijo trdno-tekoče z vodo in mešanicami voda/organsko topilo (50:50, vol. %), v različnih razmerjih vzorca s topilom, smo določili vsebnosti obeh spojin. Vsebnost glukoze je bila določena med 39,2 in 169,2 mg g-1 zatehte ekstrakta. Vsebnost manitola pa je bila določena od 92,1 do 222,2 mg g-1 zatehte ekstrakta. Vsebnosti glukoze in manitola so bile določene iz odgovarjajočih umeritvenih krivulj z uporabo fenil β-D-glukopiranozida kot internega standarda (ISTD). Metodo smo validirali, tako da smo določili linearnost, natančnost kot ponovljivost in obnovljivost, heteroscedastičnost, mejo zaznavnosti (LOD) in mejo določljivosti (LOQ). Ugotovili smo, da je metoda linearna v koncentracijskem območju od 5 do 200 mg L-1, s korelacijskimi koeficienti (r2) večjimi od 0,993. Metoda je natančna in ponovljiva z relativnimi standardnimi odmiki (RSD) pod 15%. Za glukozo smo določili mejo zaznavnosti (LOD) 0,35 mg L-1 in za manitol 0,25 mg L-1. Meja določljivosti (LOQ) je bila za obe spojini 1 mg L-1.
Keywords: validacija, biomasa, plinska kromatografija, masna spektrometrija, glukoza, manitol
Published: 02.10.2013; Views: 2280; Downloads: 191
.pdf Full text (2,57 MB)

10.
PRIMERJAVA IN VREDNOTENJE MERITEV GLUKOZE V KRVI Z RAZLIČNIMI GLUKOMETRI
Jasmina Petek, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je bila primerjava in vrednotenje analiznih metod za določanje glukoze v krvi z različnimi glukometri, ki jih v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor nudijo za samokontrolo nosečnostne sladkorne bolezni. Za preprečevanje kroničnih zapletov, je izrednega pomena dobro kontrolirana sladkorna bolezen. V ta namen so bili razviti laboratorijski testi ob preiskovancu, POCT (angl. Point of care testing). Za vsak merilnik smo določili točnost in natančnost ter primerljivost z laboratorijsko referenčno metodo. Na koncu smo s pomočjo Westgardovih orodij oz. »Six-sigma« analizo ovrednotili delovanje vsakega posameznega glukometra. Rezultati kažejo, da se meritve merilnikov med seboj signifikantno razlikujejo. Ugotovili smo, da se le eden izmed uporabljenih merilnikov glukoze zelo približa laboratorijski referenčni metodi, medtem ko nekateri glukometri od te metode močno odstopajo, tudi do 12 %.
Keywords: glukoza, glukometer, nosečnostna sladkorna bolezen, POCT
Published: 26.03.2013; Views: 2852; Downloads: 670
.pdf Full text (3,64 MB)

Search done in 0.27 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica