1. Glosar akademske integriteteLoreta Tauginienė, Inga Gaižauskaitė, Irene Glendinning, Július Kravjar, Milan Ojsteršek, Laura Ribeiro, Tatjana Odiņeca, Franca Marino, Marco Consentino, Shiva Sivasubramaniam, Tomáš Foltýnek, 2018, znanstveni terminološki slovar, enciklopedija ali tematski leksikon Opis: Glosar služi kot osnova za nadaljnje razumevanje akademske integritete skozi usvajanje novih terminov in spoznavanje starih terminov v novem kontekstu. Potreba po takšnem dokumentu se je kazala v raznolikosti splošno veljavnih terminov, uporabljanih v različnih kontekstih, zato smo v tem smislu skušali dogovoriti njihov skupen pomen.
Glosar bi lahko bil v pomoč nacionalnim varuhom oz. varuhinjam človekovih pravic, sodni oblasti, nadzornikom skladnosti, vodjem raziskovalnih projektov in organom na univerzah, ter seveda študentom, poslovnemu sektorju in ostalim.
Ključne besede: glosar, akademska integrireta, plagiarizem, etika, raziskovanje, akademska kršitev, akademsko pisanje, avtorske pravice
Objavljeno v DKUM: 13.10.2019; Ogledov: 2057; Prenosov: 86
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Primerjava slovensko-nemške vinske terminologijeKlara Jerebic, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi obdelamo področje opisa vin in prevodov le-teh v nemški jezik. Posvetimo se razumevanju strokovnega prevoda in zbiranju terminoloških podatkov. Nakažemo pomen korpusno podprte terminografije, ki pokaže kakšna je dejanska jezikovna raba na strokovnem področju. Zanima nas, katere kompetence mora imeti prevajalec, da je uspešen pri svojem delu. V ospredje postavimo razumevanje kulturno specifičnih elementov kulture. Pri tem opredelimo pojem kulturemov. Pokažemo, katere prevajalske postopke lahko uporabljamo za prevajanje kulturnih realij. Želimo predstaviti poglobljeno razumevanje področja vinifikacije in opisa vin, zato opišemo kulturo pitja vina na Slovenskem. Predstavimo njeno zgodovino, pomen vina v slovenski družbi danes in njegov sloves v svetu. Predstavimo glavne značilnosti vina s področja degustiranja in ocenjevanja vin ter opise, ki izvirajo iz njih. Posvetimo se težavam z vinsko terminologijo, pogledamo slog opisa vina ter metafore, ki znajo povzročati dvoumnosti pri prevodih.
V empiričnem delu diplomske naloge naredimo analizo opisa vina, kot jih najdemo na spletnih straneh vinarjev z Vinorodne dežele Podravje in njihovih prevodih v nemški jezik. Zbrane podatke in ugotovitve smo na osnovi študija literature, zbiranja virov in dokumentacije ustrezno uredili in obdelali. Kot rezultat analize smo izdelali vinski terminološki glosar za jezikovni par slovenščina – nemščina.
Ključne besede: terminologija, strokovni prevod, prevajalske kompetence, kulturem, kulturne realije, prevajalski postopki, vinska terminologija, glosar
Objavljeno v DKUM: 24.08.2016; Ogledov: 1632; Prenosov: 176
 Celotno besedilo (2,23 MB) |
3. Slowenisch-deutsches und Deutsch-Slowenisches Glossar der Weinbau un VitikulturValerija Štampar, 2016, diplomsko delo Opis: Globale Kommunikation ist mit der Zeit immer mehr intensiv. Die Leute wollen ihren Urlaub im Ausland verbringen, die Immigranten versuchen in ausländische Gesellschaften zu integrieren und so weiter. Sprache gehört zu der immateriellen Kultur jeder Kulturgruppe. Wie Kulturen, ändern sich ständig auch die Sprachen. Die unablässige Jagd nach Worten und Fakten erfordert Fantasie. Wir werden nie eine Fremdsprache gebrauchen können, als wir unsere Muttersprache verwenden. Interpreten sind das Bindeglied zwischen dem Lautsprecher und dem Publikum. Sie stellen einen integralen Bestandteil des interkulturellen Dialogs vor. Sie bauen ein Vertrauen zwischen dem interkulturellen Dialog.
Man konzentriert sich erst auf die Herstellung eines zweisprachiges Fachglossar aus diesem Gebiet, die den Übersetzern der fachlichen Literatur Lesern, Experten, Winzern, Studenten und Liebhabern des Weins dienen soll.
Wenn ich mir die Frage gestellt habe wie ich mein Material sammeln sollte, habe ich bald bemerkt, dass mir meine Erfahrungen mit dem Fachgebiet schon wichtig sind, aber nicht so große Hilfe darstellen, sondern dass es nur eine Möglichkeit gibt, das Lemma zu Lemma durchzuackern.
Aus dem Bereich Weinbau ausgehend, besteht der Glossar aus 240 Stichwörter die in verschiedenen thematischen Abschnitte geteilt sind:
Allgemeines, Sorten von Trauben und Wein, Weinpflege, Weinfehler und Weinkrankheiten, Weingenuss und das Lernen über Wein, Weinbau, Behandlung und Pflege und die Ernte. Damit kann ein slowenischer Benutzer des Glossars, der sich mit dem Fach nicht gut auskennt, das gewünschte Stichwort schneller finden.
Es ist wichtig für den Wörterbuchschreiber gute und benutzerfreundliche Wörterbücher zu schreiben, in denen der Benutzer die gewünschte Information findet. Das wird durch Qualität und Quantität der Information und Effektivität der Präsentation evaluirt, dass heißt durch Genauigkeit, Einfachheit, Deutlichkeit, Organisation der Stichwörter und die Definitionen.
Zuerst stellt man sich die Frage an welche Zielgruppe das Slowenisch-deutsches und Deutsch-slowenisches Glossar der Weinbau und Vitikultur gerichtet ist, wie ein slowenischer Benutzer Nutzen davon haben wird und welche Themengebieten es beinhalten soll. Ich gehe davon aus, dass der Benutzer ein Laie auf diesem Gebiet ist, oder jemand mit einem Grundwissen, dessen
Ključne besede: strokovni jezik, dvojezični glosar, leksikografija, vinogradništvo, vinarstvo, kultura pitja vina
Objavljeno v DKUM: 24.06.2016; Ogledov: 1381; Prenosov: 118
Celotno besedilo (3,15 MB) |
4. Terminologija begunske krize v izbranih slovensko-nemških spletnih časopisihMihael Leben, 2016, diplomsko delo Opis: Evropska begunska kriza je bila v drugi polovici leta 2015 tema številka ena v medijih. V tem času je pogosto prišlo do napačne rabe terminologije, še posebej pri poimenovanju beguncev. Diplomsko delo analizira terminologijo slovenskih in nemških spletnih časopisov. V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili lastniško strukturo medijev in medijsko krajino v Sloveniji, sledila pa je kratka predstavitev izbranih spletnih časopisov, ki so bili vključeni v analizo. Nadalje smo predstavili prevajalca kot medkulturnega posrednika, vlogo medkulturne komunikacije ter pomen kriznega komuniciranja v slovensko-nemških spletnih časopisih. Primerjali smo status novinarja s statusom prevajalca v slovenski družbi ter predstavili termine, ki se pogosto uporabljajo za udeležence migracijskih gibanj. V drugem delu diplomskega dela je sledila analiza spletnih časopisov, kjer smo ugotovili, da je poročanje v večini primerov bilo korektno in objektivno. Uporaba terminov begunec in migrant pri slovenskih spletnih časopisih je bila izenačena, medtem ko so nemški časopisi prednost dajali terminu begunec. Opravili smo tudi pogovor z novinarjem časopisa Večer, kjer smo se dotaknili terminologije begunske krize. V sklepnem delu pa je predstavljen glosar, ki smo ga ustvarili s pomočjo že obstoječe literature in terminološke zbirke IATE.
Ključne besede: begunska kriza, terminologija, spletni časopisi, medkulturna komunikacija, glosar
Objavljeno v DKUM: 24.06.2016; Ogledov: 1981; Prenosov: 269
Celotno besedilo (1,55 MB) |
5. SLOVENSKO-NEMŠKA TERMINOLOGIJA S PODROČJA DOJENJASilvija Šijanec Cupar, 2015, diplomsko delo Opis: Na osnovi študija obstoječe sodobne literature in virov na temo dojenja smo izdelali terminološki glosar za jezikovni par slovenščina-nemščina, ki bi lahko služil kot nov prevajalski pripomoček.
Diplomsko delo je razdeljeno na dva velika dela: v prvem, teoretičnem, delu smo predstavili strokovno prevajanje, skušali razmejiti strokovni in splošni jezik ter poudarili pomen razumevanja terminologije v strokovnih besedilih. Prav tako smo ozavestili načine pridobivanja ustreznih informacij s pomočjo sodobnih tehnologij, uporabo elektronskih virov, korpusov in nenazadnje prevajalskih forumov. Opredelili smo pojem terminoloških baz, povzeli razlike med terminološko zbirko (bazo) in terminološkim slovarjem, kot primer najbolj znanih in uporabnih terminoloških podatkovnih zbirk pa navedli Evroterm in IATE. Razložili smo, kakšni podatki so »Open Translation Data«. Ker za dober prevod samo jezikovno znanje ni dovolj, smo opredelili pojem prevajalskih kompetenc in navedli tri primere pojmovanja koncepta kompetenc. Nenazadnje smo se posvetili tudi dojenju, navedli glavne prednosti dojenja za otroka in mater, največje težave, ki se pojavljajo pri dojenju, opisali položaje in tehnike dojenja, sestavo materinega mleka ter alternativne oblike hranjenja.
Drugi, empirični, del diplomskega dela predstavlja glosar na temo dojenja. Glosar je dvojezičen, in sicer slovensko-nemški ter nemško-slovenski. Glosar je v prvi vrsti namenjen prevajalcem, pa tudi strokovnjakom, ki se ukvarjajo z dojenjem, ter nenazadnje laikom, ki se med prebiranjem literature na to temo srečajo z manj znanimi termini.
Diplomsko nalogo smo izdelali na osnovi študija literature ter z zbiranjem virov in dokumentacije. Zbrane podatke in spoznanja smo ustrezno uredili in obdelali. Skozi celotno nalogo se prepletajo in dopolnjujejo naslednje metode dela: deskriptivna metoda, komparativna metoda, metoda klasifikacije ter metoda analize in sinteze.
Ključne besede: strokovni jezik, elektronski viri, korpusi besedil, terminološke podatkovne baze, Open Translation Data, prevajalski postopki, prevajalske kompetence, dojenje, glosar.
Objavljeno v DKUM: 01.12.2015; Ogledov: 1915; Prenosov: 177
Celotno besedilo (1,58 MB) |
6. Pomen elektronskih prevajalskih orodij na primeru slovensko-nemškega glosarja s področja računalništvaAndrej Nemec, 2012, diplomsko delo Opis: Prevajanje je zelo kompleksen proces, v katerem mora prevajalec poznati številna področja in biti pripravljen se vedno na novo učiti. Pri svojem delu skorajda ne more več brez uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki je v njegovo stroko vnesla številne možnosti za hitrejše in učinkovitejše, a obenem nič manj kakovostno delo. Obenem ga je naglica razvoja postavila pred nova dejstva in izzive, da med vsemi možnostmi, ki jih ima na voljo, izbere tiste najbolj primerne. Za prevajalca je pomembno, da kritično presodi in ovrednoti, kaj mu katero od orodij ponuja in kdaj naj katero uporabi. Nenazadnje mora zadostiti pričakovanjem ciljne publike in normam ciljne kulture. Ni vseeno, ali prevaja besedilo s področja medicine ali vremensko napoved. Tudi orodja mu pri tem nudijo različno podporo.
Orodja, ki so mu na voljo, so pomnilniki prevodov, terminološki slovarji, tezavri, elektronski slovarji, korpusi, sistemi statističnega strojnega prevajanja in glosarji. V diplomskem delu so podrobneje obravnavana zadnja tri orodja. V nalogi je predstavljena zanimiva primerjava spletnih prevajalnikov Google Translate in Microsoft Bing, predstavljen pa je tudi glosar računalniškega strokovnega izrazoslovja v obliki programa v programskem jeziku Visual Basic, ki sem ga sam programiral. Čeprav se zdi, da so zlasti spletni prevajalniki ena od najbolj perspektivnih tehnologij, ki je dosegla zavidljivo raven zanesljivosti in natančnosti, pa je tudi na podlagi opravljene analize in primerjave razvidno, da jim vseeno še veliko manjka, da bodo ustrezno kakovosten pripomoček v prevajalskem procesu.
Ključne besede: elektronska prevajalska orodja, informacijsko-komunikacijska tehnologija, prevajanje, korpus, sistemi statističnega strojnega prevajanja, Google Translate, Microsoft Bing, spletni prevajalnik, glosar, računalniški program
Objavljeno v DKUM: 03.10.2012; Ogledov: 3197; Prenosov: 198
Celotno besedilo (3,02 MB) |
7. Principi izdelave dvojezičnega razvezovalnega glosarja na primeru sociologijeTomo Kadilnik, 2010, magistrsko delo Opis: Pričujoče delo se ukvarja z oblikovanjem principov, ki so osnova za sestavljanje dvojezičnega razvezovalnega glosarja sociološke terminologije. V uvodu je osvetljeno stanje slovenskega jezika z vidika vpliva predvsem angleščine na terminologije in predstavljeni dosežki na področju izdajanja terminoloških slovarjev. V prvem poglavju je predstavljena mednarodna standardizacija s poudarkom na terminoloških standardih in sociološki terminologiji. Obravnava tudi problematiko vključevanja izrazov v zbirko terminov predvsem z vidika kriterijev za vključevanje. Drugo poglavje predstavi opise terminologij posameznih področij v izbranih triintridesetih terminoloških slovarjih. Osredotoča se na prisotnost normativnosti, prevodnosti, razlagalnosti in na podajanje slovničnih podatkov v različnih slovarjih. Tretje poglavje je namenjeno analizi potencialnih uporabnikov glosarja z vidika njihovih potreb. Četrto poglavje predstavi makrostrukturo načrtovanega glosarja in sestavo geselskih člankov, v petem poglavju pa so podani primeri obdelave gesel. Glosarju smo najprej opredelili funkcije, ki so tesno povezane z načrtovanimi uporabniškimi skupinami, nato pa smo posamezne sestavne dele glosarja ustrezno oblikovali.
Ključne besede: strokovni jezik, sociološka terminologija, terminografija, dvojezični
razvezovalni angleško-slovenski glosar, pedagoška dimenzija terminološkega
slovarja
Objavljeno v DKUM: 13.04.2011; Ogledov: 3181; Prenosov: 342
Celotno besedilo (1,01 MB) |
8. TRAINSPOTTING: PRIMERJAVA PREVODOV PREKLINJANJA V LITERATNEM DELU IN FILMSKIH PODNAPISIHKatarina Fekonja, 2010, diplomsko delo Opis: Žaljiv jezik, kot so kletvice in psovke, ima v vsaki kulturi različne jezikovne preference in vzorce ter ne bi ga smeli obravnavati kot nekaj barbarskega, temveč kot del jezikovne kulture.
Žaljiv jezik se uporablja v številnih literarnih delih in filmih, kar pa predstavlja težavo za prevajalce. Največja težava slovenskega jezika leži v tem, da naš pristni žaljiv jezik ne izrazi istega tona, registra in intenzivnosti napisanih ali izgovorjenih besed izvornega besedila.
V teoretičnem delu diplomske naloge smo želeli prikazati žaljiv jezik s stališča uporabe, družbene vpetosti, cenzure in prevoda. V empiričnem delu smo analizirali slovenski prevod romana in filma (oba polna žaljivega jezika) Irvina Welsha — Trainspotting. S tem delom smo želeli ugotoviti možne razlike med prevodoma žaljivega jezika v knjižnem delu in filmskih podnapisih.
Žaljiv jezik je nekaj, kar ne moremo prevajati dobesedno, saj mora prevod upoštevati družbeno-kulturni kontekst ciljnega jezika, da bi pri ciljni publiki dosegli isti učinek, kot ga je doseglo izvorno besedilo.
Ključne besede: prevod, Trainspotting, žaljiv jezik, knjižni prevod, filmsko podnaslavljanje, glosar
Objavljeno v DKUM: 21.10.2010; Ogledov: 3852; Prenosov: 314
Celotno besedilo (883,15 KB) |
9. Extracting terminologically relevant collocations from texts on informaticsPrimož Gmeiner, 2010, diplomsko delo Opis: The diploma thesis discusses the methodology behind the extraction of terminologically relevant collocations from texts on informatics, particularly from the special subject domain of electronic government. The theoretical framework presents a network of scientific fields crucial in understanding of basic facts surrounding the collocation extraction. Empirical part of the thesis, however, is a more hands-on approach describing how the extraction is performed in practice. Key aspects of the research are presented in an orderly fashion. A hybrid method of syntactic pattern filtering and statistical calculations is presented. It is divided into several stages and described in detail. The scale of the research included extraction method, data import, statistical analysis, corpora analysis and glossary-building. The research was carried out in a semi-automatic way, i.e. some work was done manually, while everything else was computer-assisted. The glossary created is an alphabetical word-list of two-word terminological collocations accompanied by their Slovene equivalents and definitions. It is a basic construct that can later on enable me to supplement the existing two-word units with the expansion of their n-grams, thus creating a glossary with multi-word units the collocation extraction has provided me with.
Ključne besede: terminološke kolokacije (sopojavljanke), luščenje strokovnega izrazja z upoštevanjem kolokacij (sopojavljank), hibridna metoda, skladenjski vzorci, korpusna analiza, glosar (razlagalni slovar), elektronska uprava
Objavljeno v DKUM: 23.07.2010; Ogledov: 2602; Prenosov: 231
Celotno besedilo (914,91 KB) |
