| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 36
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Podjetništvo v novi stvarnosti
Miroslav Rebernik, 2021

Opis: Podjetništvo je najmočnejše gonilo gospodarske rasti in razvoja in ima zelo velik vpliv na celoten družbeni razvoj. Globalni podjetniški monitor (GEM) ima za seboj zgodovino 22-letnega raziskovanja podjetništva s posebnim poudarkom na najbolj zgodnjih fazah, ko se zaznavajo poslovne priložnosti in se posamezniki odločajo, ali se bodo ukvarjali s podjetništvom. Velik vpliv na vključevanje posameznikov v podjetniške aktivnosti ima njihovo neposredno življenjsko okolje, predvsem prevladujoče kulturne vrednote, nagnjenost družbe k podjetništvu in urejenost poslovnega okolja. Temu ustrezno je zastavljen konceptualni okvir GEM, ki omogoča obravnavanje posameznikov in njihovega odnosa do podjetništva, dojemanja podjetništva ter vključenosti v ustanavljanje in/ali lastništvo in vodenje podjetja. Z njegovo pomočjo lahko zato dobimo bolj poglobljen vpogled v nacionalno podjetništvo in njegove značilnosti in bolj popolno sliko, kot jo lahko zagotovijo različni statistični viri, ki temeljijo zgolj na podatkih, pridobljenih od obstoječih podjetij.
Ključne besede: globalni podjetniški monitor, podjetništvo, celotna zgodnja podjetniška aktivnost, gospodarski razvoj, podjetniški ekosistem
Objavljeno: 18.05.2021; Ogledov: 151; Prenosov: 15
URL Povezava na datoteko

2.
Razvoj pametne palice za slepe in slabovidne osebe z uporabo mikrokrmilnika arm
Matija Sušec, 2021, magistrsko delo

Opis: Cilj magistrske naloge je razviti in izdelati pametno palico za slepe in slabovidne osebe z uporabo mikrokrmilnika na podlagi ARM arhitektur. Z uporabo ultrazvočne metode merjenja razdalje zaznavamo ovire pred pametno palico. Elektronski kompas omogoča lažjo orijentacijo za slepe ali slabovidne osebe v prostoru. Vgrajeni algoritem za kompenzacijo za motnje trdega in mehkega železa(angl. Hard-Iron, and Soft-Iron Effects) pa omogoča njegovo večjo natančnost. Globalni sistem pozicioniranja smo uporabili z namenom zajemanja na tistih problematičnih lokacij, pri katerih se slepa ali slabovidna oseba zaradi motenj ne more zanašati na elektronski kompas.
Ključne besede: pametna palica za slepe, ultrazvočno merjenje razdalje, globalni sistem pozicioniranja, elektronski kompas, mikrokrmilnik
Objavljeno: 13.05.2021; Ogledov: 125; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (2,97 MB)

3.
Požari v deževnem gozdu Južne Amerike 2019
Blaž Lesjak, 2020, diplomsko delo

Opis: Deževni gozd Južne Amerike predstavlja »pljuča« sveta. Je dom številnih rastlinskih in živalskih vrst, v njem pa še vedno najdemo staroselska plemena. Ima globalni pomen, saj njegova površina pokriva slabo polovico južnoameriške poloble. V njem rastejo rastline, ki s pomočjo fotosinteze v zelenih delih pridobivajo kisik, ki je osnovnega pomena za obstoj živih bitij. Predstavlja tudi enega glavnih izvoznikov mesa, lesa in rastlin, ki jih uporabljamo v prehrambni in farmacevtski industriji. Njegovo uničenje bi predstavljajo katastrofo za svet, saj bi v zrak spustili tone ogljika, ki bi uničil svet. Kljub vsem opozorilom in nevarnostim, ki pretijo, kmetje požigajo gozdove, saj tako do rodovitne zemlje pridejo hitro in poceni. Gozdove uničuje tudi lesnopredelovalna industrija ter ilegalno rudarjenje, s katerim pridobivajo zlato, ki na prepovedanem tržišču dosega visoko ceno. Z ognjem se borijo gasilci, ki so za požare velike obsežnosti preslabo opremljeni, vojaki, policisti, domačini in prostovoljni delavci. V pomoč gašenju južnoameriškega deževnega gozda so stekle mnoge mednarodne akcije. Tudi najbogatejših sedem držav je v Južno Ameriko poslalo vojaške in gasilske sile ter več milijonov finančne pomoči. V okviru raziskovalnega dela je bila izvedena anketa, narejena z namenom obveščanja pomembnosti deževnega gozda – zlasti pri mlajši generaciji, katera lahko pomaga pri ohranjanju deževnega gozda. Seznanjenost oseb z ogrožanjem deževnega gozda ni visoka, vendar se kljub temu zavedajo nevarnosti, ki se bi zgodila ob njegovem uničenju. Z anketo smo ugotovili, da imajo anketiranci visok odklon pri reševanju deževnega gozda, saj so mnenja, da države premalo naredijo za njegovo zaščito. V diplomskem delu so prikazane ključne lastnosti gorenja, gašenja, pomena deževnega gozda in njegove zaščite. S pregledom literature in raziskav je bilo ugotovljeno, da se ljudje premalo zavedajo katastrof, povzročenih s požarom. Čeprav so ozaveščeni glede katastrofe, naredijo premalo, da bi jo ublažili.
Ključne besede: diplomske naloge, krizno odzivanje, požari, deževni gozd, Južna Amerika, globalni pomen
Objavljeno: 26.01.2021; Ogledov: 171; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

4.
Globalni dogovor o migracijah (težnja po ureditvi migracijske problematike)
Nastja Jurišič, 2020, magistrsko delo

Opis: Migracije so eden največjih globalnih izzivov današnjega časa, so naravni fenomen in v našem vse bolj povezanem svetu ena od značilnosti današnjega časa. Dandanes le malo ljudi v industrializiranih državah ali državah v razvoju nima osebnih izkušenj z migracijo in njenimi posledicami - ta splošna izkušnja je postala simbol dobe migracij. Migracije so globalen pojav, zato se je pojavila težnja po globalni ureditvi. Vsaka država ima svojo politiko priseljevanja, svoje načine za spopadanje s težavami, ki ji migracije prinesejo. Po migracijski krizi leta 2015 je večina držav prišla do spoznanja, da se vprašanje urejanja migracij lahko uspešno in učinkovito rešuje le z medsebojnim sodelovanjem. Globalni dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah predstavlja pomemben mejnik k težnji po vzpostavitvi enotne migracijske politike med državami na svetu. Globalni dogovor opredeljuje migracije kot ključ za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. S simbolno potrditvijo Globalnega dogovora, decembra leta 2018, se je odprlo mnogo vprašanj in polemik, vezanih na 23 ciljev, ki jih dogovor določa. Glavna odprta vprašanja dogovora so ali le-ta vpliva na suverenost držav pristopnic, ali dogovor izenačuje legalne in nelegalne migracije in ali opredeljuje migracijo kot novo človekovo pravico. Skozi analizo ciljev ter ukrepov Globalnega dogovora smo prišli do zaključka, da dogovor ne posega v suverenost držav – tudi če bi kakšna določba omejevala suverenost, prevladuje splošno načelo dogovora, ki mu daje neobvezujočo naravo. Kar pomeni, da se vsaka država odloči ali želi nacionalno politiko spreminjati in dopolnjevati v skladu s tem dogovorom ali ne. Tudi nove pravice do migriranja ta dogovor ne daje. Z opredelitvami le določa kaj in pod kakšnimi pogoji so dovoljenje migracije, s čimer si prizadeva za zakonsko ureditev migracij. Z analizo Strategije Republike Slovenije na področju migracij smo ugotovili, da Vlada Republike Slovenije deluje v smeri izpolnjevanja ukrepov, ki jih določa Globalni dogovor o varnih, zakonitih in urejenih migracijah.
Ključne besede: migracijska politika, mednarodna zaščita, evropski azilni sistem, newyorška deklaracija, globalni dogovor, strategija vlade
Objavljeno: 18.06.2020; Ogledov: 297; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (689,47 KB)

5.
Raznolikost podjetniških motivov
Miroslav Rebernik, Karin Širec, Polona Tominc, Katja Crnogaj, Matej Rus, Barbara Bradač Hojnik, 2020, znanstveno delo

Opis: V največji svetovni longitudinalni raziskavi Globalni podjetniški monitor (GEM) se že 21 let raziskujemo pomembne značilnosti podjetništva s posebnim poudarkom na najbolj zgodnjih fazah, ko se zaznavajo poslovne priložnosti in se posamezniki odločajo, ali se bodo ukvarjali s podjetništvom. GEM je bil zasnovan zato, da bi (1) meril razlike v odnosu do podjetništva, aktivnosti in v aspiracijah posameznikov v čim večjem številu držav, (2) odkrival dejavnike, ki spodbujajo ali ovirajo podjetniško aktivnost, še zlasti v odnosu do družbenih vrednot, osebnih značilnosti in podjetniškega ekosistema, (3) zagotavljal platformo za ocenjevanje vpliva podjetniške aktivnosti na ekonomsko rast v določenem gospodarstvu ter (4) odkrival potrebne politične ukrepe za krepitev podjetništva. S pomočjo te raziskave bolje razumemo odnos družbe do podjetništva ter individualne značilnosti posameznika, kot so dojemanje lastnih sposobnosti za podjetniško delovanje, sposobnost zaznavanja priložnosti, podjetniške namere in strah pred neuspehom. Ker GEM spremlja podjetniško aktivnost v celotnem življenjskem ciklu (nastajajoča, nova in ustaljena podjetja, prenehanje poslovanja), po tipih aktivnosti (visoka rast, inovativnost, internacionalizacija) in po sektorjih aktivnosti (zgodnja podjetniška aktivnost, podjetniška aktivnost zaposlenih), dobimo precej bogatejšo sliko o dogajanjih, kot če bi izhajali zgolj iz podatkov, ki nam jih ponujajo običajne statistične baze podatkov.
Ključne besede: Globalni podjetniški monitor, podjetništvo, celotna zgodnja podjetniška aktivnost, gospodarski razvoj, podjetniški ekosistem
Objavljeno: 29.05.2020; Ogledov: 420; Prenosov: 32
URL Povezava na datoteko

6.
Tla, varnost tal in globalni varnostni izzivi
Kristina Zorko, 2020, magistrsko delo

Opis: Tla lahko zelo poenostavljeno razumemo kot preperel in spremenjen površinski sloj Zemljine skorje. Je zmes zdrobljenih kamnin in organskih snov in omogoča pridelavo (hrane, krme industrijskih, energetskih, zdravilnih in drugih rastlin), filtrira vodo, transformira hranila ter nevtralizira in razgrajuje onesnaževala. Degradirana tla imajo poslabšano sposobnost sekvestracije ogljikovega dioksida, zato prihaja do večjih izpustov CO2 v ozračje. V degradiranih tleh je močno zmanjšana tudi biotska raznovrstnost. Tla lahko neposredno povežemo z več globalnimi varnostnimi izzivi, saj so ključni člen pri zagotavljanju prehranske, vodne in energetske varnosti. Ker so tla dom največjega števila različnih organizmov so izjemnega pomena pri varstvu biotske raznovrstnosti. Vplivajo na klimatske spremembe in pogostost nekaterih naravnih nesreč (plazovi, suše, poplave). So zelo pomemben dejavnik zagotavljanja in ohranjanja zdravja ljudi in živali, saj sta od tal odvisni količina in kakovost hrane. Tla so lahko vir patogenov in drugih zdravju škodljivih snovi. So tudi osnova za izdelavo nekaterih zdravil in drugih koristnih aktivnih snovi, ki se uporabljajo tudi v kozmetični industriji . So eden izmed dejavnikov, ki lahko potencira nevarnost oboroženih konfliktov in vpliva na migracijske tokove na nacionalni in mednarodni ravni. Z vidika varnosti lahko pojem »Varnost tal« opredelimo s pomočjo petih dimenzij. To so sposobnost, trenutno stanje, vrednost, povezljivost in zakonsko varstvo.
Ključne besede: magistrska dela, tla, varnost, degradacija tal, globalni varnostni izzivi
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 233; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (873,69 KB)

7.
Vpliv podnebnih sprememb na kmetijske kulture v Evropi
Aleš Zver, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Vpliv podnebnih sprememb na kmetijske kulture v Evropi smo izdelali z namenom, da ocenimo, kam peljejo podnebne spremembe na področju kmetijstva v Evropi. Ugotavljamo, da imajo podnebne spremembe tako negativne kot pozitivne posledice za kmetijstvo, hkrati pa sama kmetijska dejavnost lahko vpliva na spreminjanje podnebja. S tremi različnimi globalnimi podnebnimi modeli (CC, HE in MP), v sklopu katerih smo obravnavali tri različne scenarije (RCP2.6, RCP4.5 in RCP8.5), ter s pomočjo geografskega informacijskega sistema, smo izdelali karte, ki nakazujejo trend spreminjanja podnebnih pogojev za izbrane kmetijske kulture v 2. polovici 21. stoletja. Ugotovili smo, da bi se lahko povprečne letne temperature po najbolj pesimističnem scenariju (RCP8.5) na posameznih območjih v Evropi dvignile tudi za več kot 5 °C. Za analizo smo izbrali najbolj tradicionalne oz. specifične kmetijske kulture v Evropi, to so pšenica [Triticum aestivum L.], koruza [Zea Mays L.], krompir [Solanum tuberosum L.] in oljka [Olea europaea L.]. Na podlagi bioklimatskih lastnosti za posamezno kulturo smo izdelali karte, ki prikazujejo podnebno ustreznost za pridelavo izbrane kulture v 2. polovici 21. stoletja. Ugotovili smo, da se bo ustreznost za pridelavo izbranih kmetijskih kultur v prihodnosti ob obravnavanih podnebnih trendih v splošnem pomikala v višje geografske širine in nadmorske višine. Na podlagi rezultatov podnebne ustreznosti smo analizo nekoliko poglobili s pomočjo metode CVA (Change Vector Analysis) in tako ugotavljali, na katerih območjih v Evropi bo v prihodnosti imela temperatura zraka in na katerih spremenjena količina padavin večji pomen pri spreminjanju podnebne ustreznosti za pridelavo oz. gojenje izbranih kmetijskih kultur.
Ključne besede: evropska kmetijska politika, globalni podnebni modeli, podnebne spremembe, podnebna ustreznost, kmetijske kulture, RCP
Objavljeno: 27.08.2019; Ogledov: 811; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (6,44 MB)

8.
Ekstremalni problemi psa in žoge
Ana Rozman, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so predstavljene optimalne poti, ki jih mora pes preteči oziroma preplavati, da pride do žoge, ki se nahaja v morju, pri čemer se spreminja položaj psa in oblika obale. Obravnavo ekstremalnih problemov pričnemo z najosnovnejšim problemom, ko želi pes, ki se nahaja na ravni obali, najhitreje priti do žoge, ki se nahaja v vodi. Problem rešimo računsko, z iskanjem globalnega minimuma obravnavane funkcije, in geometrijsko, s konstrukcijo optimalnih poti. Razvijemo tudi lemo, ki govori o razmerju med časom, ki ga pes potrebuje za plavanje in tek na določeni razdalji, ter konstruiramo kot, pod katerim mora plavati od obale proti žogi pri optimalni poti. Nadaljujemo s prvo izpeljanko osnovnega ekstremalnega problema, in sicer psa z ravne obale prestavimo v morje. Tudi ta problem rešimo računsko in geometrijsko. Poiščemo mejno množico točk, pri kateri je direktno plavanje enako hitro kot optimalna pot preko kopnega. Pri tem prvič za točko bifurkacije pojmujemo dolžino obale, drugič pa položaj žoge. Pri drugem izpeljanem ekstremalnem problemu psa z ravne obale prestavimo na kopno. Pri reševanju naletimo na analogijo z lomnim zakonom pri prehodu svetlobe iz ene snovi v drugo. Nalogo zaključimo z obravnavo tretjega izpeljanega ekstremalnega problema, kjer se pes nahaja na neravni obali. Problem rešimo geometrijsko, s konstrukcijo optimalnih poti.
Ključne besede: ekstremalni problem, globalni minimum, optimalna pot, točka bifurkacije, bifurkacijska krivulja, lomni zakon
Objavljeno: 10.04.2019; Ogledov: 501; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

9.
Sledenje mobilnim napravam v manjšem logističnem podjetju
Danilo Barle, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Zaradi velikega števila logističnih podjetji, ter s tem precejšne konkurence je za obstoj podjetja prilagodljivost in iznajdljivost ključnega pomena. Z uporabo sodobne tehnologije se moţnosti za napredek in izboljšave zelo povečajo. V aplikacijah za sledenje mobilnih naprav se vidi precejšnja moţnost za izboljšanje procesa dela zaposlenih kakor tudi za večjo učinkovitost dela. Cilj diplomske naloge je bolje spoznati ter predstaviti tovrstne aplikacije. Za laţjo primerjavo, je bil predhodno zasnovan krajši test, na katerem se je preizkusilo šest aplikacij. Na podlagi navedenih zahtev, je bila na koncu s pomočjo odločitvenega programa DEXi, izbrana najprimernejša. S pomočjo diplomske naloge se poizkuša dokazati, da podjetje lahko izkoristi prednosti, ki se mu ponujajo z uporabo mobilnih naprav, ker si s tem lahko izboljša in olajša procese dela. Diplomska naloga prikazuje moţnosti uporabe prosto dostopnih aplikacij, ki lahko podjetju olajšajo poslovanje.
Ključne besede: DEXi, logistika, sledenje, aplikacija, globalni sistem pozicioniranja
Objavljeno: 18.12.2018; Ogledov: 580; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

10.
PRIMERJAVA PODJETNIŠTVA V SLOVENIJI IN NA MADŽARSKEM S POUDARKOM NA RAZLOGIH ZA PRENEHANJE PODJETNIŠKE AKTIVNOSTI
Patrik Adorjan, 2017, diplomsko delo

Opis: Podjetništvo je zelo širok pojem, kar se kaže že pri dejstvu, da ga različni avtorji različno razlagajo. Kljub mnogim definicijam pa velja, da je podjetništvo pomemben del gospodarstva določene države. Zapolnjuje namreč vrzeli med znanostjo in trgom, prispeva k inovativnosti in ustvarja ustrezna delovna mesta ter tako vpliva na razvoj in rast gospodarstva. GEM (Global Entrepreneurship Monitor), ki proučuje in analizira podjetništva v različnih državah, kot eno izmed faz podjetniške aktivnosti med drugim omenja prenehanje poslovanja. Tudi ta faza pomembno prispeva k podjetniški dinamiki v določenem gospodarstvu. Za prenehanje poslovanja se podjetniki sicer odločajo iz različnih razlogov, ne samo zaradi neuspešnega poslovanja. V diplomskem projektu smo najprej predstavili ključne pojme, kot sta podjetništvo in podjetnik nasploh, nakar sledi predstavitev slovenskega in madžarskega podjetništva. Predstavili smo tudi GEM in podjetniško aktivnost, kot jo le-ta analizira. Osrednji del diplomskega projekta je predstavitev razlogov za prenehanje podjetniške aktivnosti v Sloveniji in na Madžarskem ter njuna medsebojna primerjava, ki se nahaja v sklepnem delu. Če primerjamo razloge za prenehanje poslovanja v Sloveniji in na Madžarskem, ugotovimo, da se državi najbolj razlikujeta po dejavniku upokojitve, ta je namreč v Sloveniji pogostejši kot na Madžarskem. Ta podatek ni presenetljiv, saj je v Sloveniji vsako leto več starejših ljudi. V obeh državah pa je najpogostejši razlog za opustitev podjetniške aktivnosti bil nedobičkonosnost podjetja.
Ključne besede: podjetništvo v Sloveniji, podjetništvo na Madžarskem, podjetniška aktivnost, razlogi za prenehanje poslovanja, Globalni podjetniški monitor
Objavljeno: 29.11.2018; Ogledov: 412; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (752,26 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici