Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu je opisana zasnova ter prototipni razvoj glasovalnega sistema, ki omogoča oddajo glasov brez dotika udeleženca glasovanja z namenom zmanjšanja verjetnosti prenosa okužb zaradi fizičnega stika z glasovalno enoto. V nalogi je naslovljena problematika neustrezne in drage informacijske podpore odločitvenim procesom v organizacijah. Predlagana rešitev je cenovno ugodna in enostavna za realizacijo kakor tudi uporabo. Razvitih je bilo več prototipov, izdelani pa sta bili tudi dve delujoči glasovalni enoti, vzpostavljen spletni strežnik, ki je središče celotnega sistema, ter uporabniški vmesnik. Celoten sistem deluje v omrežju LAN z izmenjavo sporočil JSON v realnem času po spletnih vtičnikih (ang. websocket). Opisan je metodološki pristop ter nabor strojne in programske opreme, tj. mikrokrmilnik ESP32 in njegove specifikacije, internet stvari, kiberfizični sistemi in prototipni razvoj. Pred izdelavo glasovalne enote smo na razvitih prototipih testirali različne kombinacije načina oddaje glasu brez dotika z uporabo diode LED, fotoupornika in laserskega modula. Rezultat je izdelan prototipni sistem v omrežju LAN z dvema glasovalnima enotama, strežnikom in uporabniškim vmesnikom. Pri realizaciji je bil uporabljen mikrokrmilnik ESP32 s kontrolnim algoritmom, razvitim v jeziku C++. Ključna novost je razvita funkcija oddaje glasu odločevalca brez fizičnega dotikanja glasovalne enote. Glede na rezultate izvedenih eksperimentov s tipali svetlobe smo se odločili za kombinacijo laserskega modula kot vira ter fotoupornika kot tipala. Omenjena kombinacija predstavlja osnovo brezkontaktnega stikala. Uporabljeni so bili trije laserji, in sicer rdeče, zelene in modre barve. Ko prekinemo laserski žarek, s pomočjo mikrokrmilnika ESP32 zaznamo spremembo na analognem vhodu tipala, kar šteje kot oddan glas. Na glasovalni enoti sta bila kot indikatorja uspešno oddanega glasu uporabljena laserski modul in LED-dioda ustrezne barve. Za vodjo glasovanja je bil razvit tudi uporabniški vmesnik, s katerim vodi glasovanje in spremlja rezultate. Pri razvoju smo uporabili jezike HTML, CSS in JavaScript. Osrednji del administratorskega dela je strežnik Ubuntu, ki uporablja Node.js z razvito strežniško aplikacijo v jeziku JavaScript. Strežnik sprejema sporočila od glasovalnih enot in uporabniškega vmesnika ter omogoča kontrolo izvedbe glasovanja. Za shranjevanje rezultatov je bila uporabljena podatkovna baza Redis.
Ključne besede: internet stvari, spletna vtičnica, JSON, ESP32, glasovanje
Objavljeno v DKUM: 10.06.2024; Ogledov: 133; Prenosov: 12
Celotno besedilo (2,97 MB)

Opis: Izredni sklep delniške družba je urejen v slovenskem Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1) in nemškem delniškem zakonu Aktiengesetz (AktG). ZGD-1 predstavlja temelj korporacijsko pravnega področja in v celoti ureja delniško družbo in izredni sklep delniške družbe. Izrednemu sklepu je v osnovi namenjen le 313. člen zakona, ki določa postopek sprejemanja izrednega sklepa. Dodatne zahteve, vezane na izredni sklep, ZGD-1 ureja posebej pri vsakem primeru, kjer zahteva izredni sklep. Enako nemški AktG namenja izrednemu sklepu en člen, 138. člen, posebne pogoje pa določa pri vsakem posameznem primeru. Statusna preoblikovanja nemški zakonodajalec ne ureja v AktG, ampak v zakonu o preoblikovanjih Umwandlungsgesetz (UmwG), ki ga je treba upoštevati glede izrednega sklepa pri pripojitvi in delitvi delniške družbe, če ima družba več razredov delnic. Izredni sklep, za razliko od skupščinskega sklepa, ni sklep, s katerim se sprejemajo odločitve v delniški družbi. Tako slovenski kot nemški zakonodajalec izredni sklep zahtevata k določenim najpomembnejšim odločitvam v delniški družbi. Za razliko od skupščinskega sklepa, o izrednem sklepu nimajo pravice glasovati vsi delničarji, ampak le določeni. Praviloma imetniki delnic določenega razreda, je pa potrebno v vsakem konkretnem primeru posebej ugotoviti, kdo ima pravico glasovati o izrednem sklepu. Ker nimajo pravice glasovati vsi delničarji, je glasovanje o izrednem sklepu vedno ločeno glasovanje, ki se lahko izvede na sami skupščini delniške družbe ali na ločenem zasedanju, kjer imajo pravico biti prisotni le delničarji, ki imajo pravico glasovati o konkretnem izrednem sklepu. Brez izrednega sklepa je skupščinski sklep ali odločitev poslovodstva neveljavna. Glede večine, potrebne za sprejetje izrednega sklepa, oba zakonodajalca napotujeta na smiselno uporabo določb o skupščinskih sklepih, po katerih se zahteva navadna večina oddanih glasov. Vendar pri posameznih primerih ZGD-1 in AktG zahtevata praviloma tričetrtinsko večino zastopanega kapitala. Pri ustvarjanju celotnega ZGD-1 se je slovenski zakonodajalec zgledoval po nemški korporacijsko pravni ureditvi, vsled česar je tudi področje izrednega sklepa urejeno v bistvenem delu popolnoma enako. Manjše razlike se pojavljajo le pri posameznih primerih, ko zakon zahteva izredni sklep.
Ključne besede: ZGD-1, AktG, delniška družba, izredni sklep, ločeno glasovanje, ločeno zasedanje.
Objavljeno v DKUM: 25.03.2019; Ogledov: 1447; Prenosov: 124
Celotno besedilo (676,41 KB)

Opis: Tema diplomske naloge je razvoj interaktivnega glasovalnega sistema s strojnim in spletnim vmesnikom, ki za delovanje ne potrebuje povezave v internet in temelji na odprtokodnosti. Za izdelavo programskega vmesnika smo uporabili obstoječe odprtokodne rešitve in jih prilagodili potrebam diplomskega dela. Razvoj sistema je potekal na računalniku z operacijskim sistemom Ubuntu 14.04 LTS 64-bit (Trusty Tahr) Desktop, na katerem teče strežnik glasovalnega sistema. Strojni del, ki se uporablja v namenskih glasovalnih enotah, temelji na odprtokodni platformi NodeMCU, ki za delovanje uporablja mikrokontroler ESP8266. Zbiranje glasov se vrši prek namenskih glasovalnih enot in prek spletnega vmesnika – spletna glasovalna enota. Glasovalne enote skrbijo za zajem glasov glasovalcev in posredovanje prejetih podatkov prek brezžične povezave na strežnik. Za brezžično povezavo med strežnikom in glasovalnimi enotami skrbi namenski brezžični usmerjevalnik. Strežniški del je razvit v programskem jeziku JavaScript in skrbi za komunikacijo z bazo podatkov Redis, obdelavo zajetih podatkov in vzpostavitev spletnega glasovalnega vmesnika za prikaz vprašanj in rezultatov. Spletni vmesnik glasovalne enote je razvit s pomočjo programskega ogrodja AngularJS kot enostranska aplikacija ter omogoča prikaz vprašanj, dodajanje vprašanj, prikaz vseh odgovorov in prikaz statistike.
Ključne besede: Glasovalni sistem, glasovanje, NodeMCU, Mikrokontroler, ESP8266, Odprta koda, node.js
Objavljeno v DKUM: 26.09.2017; Ogledov: 1186; Prenosov: 72
Celotno besedilo (1,49 MB)

Ključne besede: politične stranke, volitve, glasovanje, ocene in poročila
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1785; Prenosov: 51
Povezava na celotno besedilo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena analiza spletnih rešitev za realizacijo elektronskih volitev. Pod drobnogled se vzame vse probleme in pogoje, s katerimi se lahko srečamo pri realizaciji elektronskih volitev. Podrobneje so predstavljene obstoječe rešitve različnih tipov elektronskih volitev po svetu. Temeljito so raziskane prednosti in slabosti posameznih rešitev. Podrobno je predstavljen primer oddaljenega elektronskega glasovanja v Estoniji. Izdelana in predstavljena je aplikacija oddaljenih elektronskih volitev z uporabo metode slepega podpisa. Na kratko je opisan postopek izdelave aplikacije in uporabljenih orodij. Podrobneje so analizirane ugotovitve uporabe metode slepega podpisa pri realizaciji oddaljenih elektronskih volitev.
Ključne besede: elektronske volitve, oddaljeno elektronsko glasovanje, slepi podpis
Objavljeno v DKUM: 08.04.2013; Ogledov: 1903; Prenosov: 203
Celotno besedilo (2,33 MB)