Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V slovenskem prostoru so bili pozitivni učinki glasbenih dejavnosti na socialni razvoj izkazani le kot sekundarni rezultati raziskav. V pričujoči študiji smo, na vzorcu desetih otrok, starih od 3. do 4. leta, ugotavljali razvoj socialnih veščin pri glasbenih dejavnostih v vrtcu. Ugotovili smo, da je v polletnem obdobju postopno naraščala pogostost vključevanja in aktivnega sodelovanja pri glasbenih dejavnostih, deljenja glasbil, medsebojnega sodelovanja in navezovanja stikov. Rezultati so pokazili, da so glasbene dejavnosti spodbudile porast pogostosti deljenja rekvizitov, (medsebojnega) sodelovanja in navezovanja stikov tudi pri drugih vrtčevskih dejavnostih.
Ključne besede: predšolska vzgoja, predšolski otroci, otroški vrtci, kurikulum, glasbena vzgoja, socialne veščine, glasbene dejavnosti, navezovanje stikov, deljenje glasbil
Objavljeno v DKUM: 26.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (334,23 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: V diplomskem delu smo želeli ugotoviti, kako vključenost v neusmerjene in deloma vodene glasbene kotičke vpliva na pogostost pojavljanja določenih socialnih in čustvenih vedenj pri otroku. Med izvajanjem glasbenih kotičkov smo s pomočjo vnaprej pripravljenega opazovalnega lista v skupini otrok, starih od 4 do 5 let, opazovali vedenja na socialnem in čustvenem področju. Po izvedbi dejavnosti smo z otroki izvedli intervju, pri katerem so lahko delili svoje vtise in občutke o igri v glasbenem kotičku. Rezultati so pokazali, da je bil glasbeni kotiček pri otrocih zelo priljubljen in so se ga radi udeleževali. Na podlagi odgovorov smo ugotovili, da so otroci izražali pozitivna čustva do drugih in do sebe. Prav gotovo lahko z igro v glasbenem kotičku spodbujamo razvoj socialnih in čustvenih veščin, saj otrok preizkuša svoje socialne spretnosti pri tem, ko mora upoštevati navodila, sodelovati z drugimi in se truditi za dobre odnose v skupini.
Ključne besede: glasbeni kotiček, glasbene dejavnosti, socialni razvoj, čustveni razvoj, predšolski otrok
Objavljeno v DKUM: 16.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 50
Celotno besedilo (1,15 MB)

Opis: Namen zaključnega dela z naslovom Glasbene dejavnosti v družini predšolskega otroka je bil raziskati prisotnost glasbe v družini predšolskega otroka. V teoretičnem delu smo preučili, kaj je to družina, kakšne vrste ter funkcije družine poznamo in kakšno vlogo ima otrok v družinskem okolju. Preučili smo tudi, kaj je glasba, kako vpliva na otroka in katere so glasbene dejavnosti v družinskem okolju. V empiričnem delu naloge, v katerem je sodelovalo 100 staršev otrok, ki so obiskovali vrtec, smo preverjali prisotnost glasbenih dejavnosti doma; ali na to vpliva okolje, v katerem starši in otroci živijo, ali glasbena izobrazba staršev. Rezultati so pokazali, da na prisotnost glasbe ne vpliva okolje, v katerem starši in otroci živijo, niti glasbena izobrazba staršev, saj je bilo največ anketiranih brez glasbene izobrazbe, razlika T-testa med bivanjem na vasi ali v mestu pa je bila v povprečju minimalna. Na podlagi empiričnih in teoretičnih izhodišč lahko sklepamo, da so glasbene dejavnosti v družinskem krogu pomemben dejavnik pri spodbujanju razvoja glasbenih sposobnosti predšolskih otrok.
Ključne besede: glasba, družina, predšolski otrok, glasbene dejavnosti, glasbeno didaktične igre
Objavljeno v DKUM: 02.04.2024; Ogledov: 259; Prenosov: 113
Celotno besedilo (1,98 MB)

Opis: Magistrsko delo z naslovom Glasbene dejavnosti kot metoda spodbujanja socialnega razvoja pri učencih z motnjami avtističnega spektra sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu bomo predstavili značilnosti otrok z MAS, primanjkljaje na socialnem področju in njihovo vključenost v vzgojo in izobraževanje. Nadalje bomo predstavili glasbo v povezavi z avtizmom in bomo podrobneje opisali možnosti razvijanja socialnega razvoja skozi glasbo ter izvedbo glasbene umetnosti v osnovni šoli s prilagojenim programom (OŠPP). Temu sledi predstavitev glasbenih dejavnosti in vloge ter kompetence učitelja pri poučevanju glasbene umetnosti. Empirični del magistrske naloge zajema rezultate raziskave, katere namen je bil raziskati, kako učitelji dojemajo vlogo glasbenih dejavnosti pri pouku in proučiti njihovo poznavanje le-teh ter njihovih možnostih vpliva na socialni razvoj učencev z MAS. Proučili bomo pogostost njihove uporabe glasbenih dejavnosti pri pouku in mnenje o koristnosti teh za otroke z MAS. Prav tako je namen ugotoviti njihovo doživljanje lastne kompetentnosti za poučevanje glasbene umetnosti v OŠPP. Rezultati so pokazali, da večina učiteljev prepoznava pozitivne učinke glasbenih dejavnosti na socialni razvoj učencev z MAS. V pogostosti uporabe glasbenih dejavnosti pri uri glasbene umetnosti glede na starost anketirancev ni bilo statistično značilnih razlik, vendar pa so rezultati pokazali, da se mlajši učitelji bolj strinjajo s trditvijo, da lahko otroci z MAS z glasbo usklajujejo in nadzorujejo svoje socialne interakcije ter da lahko glasba podpre povezanost s skupino za otroke z MAS. Ugotovljeno je bilo, da obstaja korelacija med oceno kompetentnosti anketirancev na glasbenem področju ter pogostostjo uporabe glasbenih dejavnosti, vendar le med določenimi pari spremenljivk. Podatki kažejo, da višja kot je kompetentnost anketirancev na glasbenem področju, v večji meri se strinjajo, da glasba pri učencih z MAS pozitivno vpliva na omenjene socialne vidike.
Ključne besede: Glasba, glasbene dejavnosti, motnje avtističnega spektra, socialni razvoj
Objavljeno v DKUM: 19.12.2023; Ogledov: 493; Prenosov: 62
Celotno besedilo (1,46 MB)

Opis: Trenutna pedagoška teorija montessori in raziskovalna praksa nakazujeta, da je v pristopu montessori glasba v primerjavi z drugimi področji delovanja pogosto podcenjena. Z doktorsko disertacijo si prizadevamo pomembno prispevati k razvoju glasbene vzgoje v vrtcih montessori v Sloveniji in širše. Teoretični del doktorske disertacije obravnava opredelitev pedagogike montessori ter njenega mesta v slovenskem prostoru, osredotoča se na področje glasbe v omenjenem pristopu ter proučuje razvoj glasbenih sposobnosti predšolskih otrok. V slovenski prostor in širše uvaja natančno opredelitev didaktičnih smernic pristopa montessori, ki temeljijo na aktualnih spoznanjih pedagogike montessori, didaktike, psihologije, splošne pedagogike ter sorodnih ved. S pregledom stanja pedagogike montessori v Sloveniji proučujemo vlogo in položaj pristopa montessori znotraj slovenskega sistema predšolske vzgoje. Opredelitev razvoja glasbenih sposobnosti v predšolskem obdobju podaja sintezo literature s področja glasbenih sposobnosti, njihovega ocenjevanja ter faz v glasbenem razvoju predšolskih otrok. Teoretična izhodišča doktorske disertacije predstavljajo pomemben temelj, na katerem je zasnovan empirični del, ki sestoji iz treh faz raziskave. V prvi fazi raziskave smo želeli z uporabo kvalitativnega raziskovanja ugotoviti podobnosti in razlike na področju predšolske glasbene vzgoje med veljavnim javnim programom za vrtce in programi zasebnih vrtcev, ki delujejo po načelih pedagogike montessori. V drugi fazi raziskave smo preučevali kontekst, v katerega je postavljeno področje glasbe v vrtcih montessori, ter analizirali načrtovanje glasbene vzgoje z vidika strukture, zastopanosti glasbenih dejavnosti, metod, oblik in sredstev dela. S pomočjo anketnega vprašalnika, ki je nastal za potrebe doktorske disertacije, smo anketirali 110 strokovnih delavcev iz vrtcev montessori iz Slovenije in tujine ter na podlagi analize načrtovanja glasbene vzgoje ugotovili, da se na področju poučevanja glasbe v vrtcih montessori sicer pojavlja veliko dobrih praks, vendar je še veliko prostora za izboljšave in nadaljnji razvoj. V tretji fazi raziskave smo se osredotočali na oblikovanje eksperimentalnega modela s cilji, vzgojno-izobraževalno vsebino in metodami, oblikami in sredstvi vzgojno-izobraževalnega procesa za področje glasbe po pedagoških smernicah montessori ter preverjanje njegovega učinka na razvoj elementarnih glasbenih sposobnosti predšolskih otrok z izvedbo kvazieksperimenta. Na podlagi rezultatov kvazieksperimenta, v katerem je sodelovalo 71 pet- do šestletnih otrok iz slovenskih vrtcev montessori, smo ugotovili, da ima eksperimentalni model za poučevanje glasbe v vrtcih montessori večji učinek na razvoj elementarnih glasbenih sposobnosti predšolskih otrok kot poučevanje glasbe v vrtcih montessori na tradicionalen način. Prav tako smo ugotovili, da ima izvedba eksperimentalnega modela poučevanja glasbe po pristopu montessori z glasbeno usposobljenim izvajalcem večji učinek na razvoj ritmičnega in melodičnega posluha predšolskih otrok kot pa izvedba eksperimentalnega modela z izvajalcem brez glasbene izobrazbe. Znanstveni doprinos doktorske disertacije predstavljajo številna pomembna spoznanja iz vseh faz raziskave. Gre za obširno empirično študijo z uporabo mešanih metod raziskovanja v slovenskem prostoru in širše, ki celostno obravnava področje glasbe v vrtcih montessori. Koncept načrtovanja in izvajanja glasbenih dejavnosti je obravnavan z analizo javno veljavnih kurikularnih dokumentov, študijo mnenj in stališč strokovnih delavcev, ki so zaposleni v slovenskih in tujih vrtcih montessori, ter kvazieksperimentom, v katerega smo vključili predšolske otroke, ki obiskujejo program predšolske vzgoje montessori. Doktorska raziskava s svojo robustno metodološko zasnovo prispeva k obstoječemu znanju o razvoju glasbenih sposobnosti v predšolskem obdobju in ponuja dodatna spoznanja o pomenu usposobljenosti strokovnih delavcev, ki poučujejo predšolsko glasbeno vzgojo.
Ključne besede: predšolska glasbena vzgoja, pristop montessori, glasbene dejavnosti, načrtovanje, glasbene sposobnosti
Objavljeno v DKUM: 26.10.2023; Ogledov: 672; Prenosov: 340
Celotno besedilo (5,33 MB)