1. Glasbeno ustvarjanje v vrtcu : diplomsko deloKatja Petek, 2022, undergraduate thesis Abstract: V teoretičnem delu naloge smo podrobneje opisali pomen, cilje in naloge predšolske glasbene vzgoje, glasbeni razvoj otrok in glasbene dejavnosti. Posebno pozornost smo posvetili glasbenemu ustvarjanju oziroma ustvarjanju v glasbi in ustvarjanju ob glasbi. Pri ustvarjanju v glasbi smo se osredotočili na vokalno in instrumentalno ustvarjanje ter ju podrobneje opisali. Nazadnje smo omenili tudi Kurikulum za vrtce, v katerem ima tudi glasba svoj prostor, in sicer na področju umetnosti.
V empiričnem delu smo s skupino otrok izvedli glasbene dejavnosti, ki smo jih pripravili v sklopu šestih didaktičnih enot. Namen empiričnega dela je bilo ugotoviti kvantiteto in kvaliteto glasbenega ustvarjanja otrok, starih od štiri do šest let, ter interes otrok do glasbenega ustvarjanja. Na koncu smo opravili analizo spremljanja aktivnosti otrok pri glasbenih dejavnostih.
Z raziskavo smo ugotovili, da otroci izražajo interes za glasbene dejavnosti. Največ interesa izražajo za neusmerjene dejavnosti (glasbeni kotički) in dejavnosti instrumentalnega ustvarjanja. Nekaj odstopanj se pojavi pri doseganju ciljev vokalnega in instrumentalnega ustvarjanja.
Keywords: glasbena ustvarjalnost, vokalna ustvarjalnost, instrumentalna ustvarjalnost, predšolski otroci, vrtec
Published in DKUM: 30.09.2022; Views: 553; Downloads: 141
 Full text (505,58 KB) |
2. Dejavnosti glasbenega ustvarjanja v montessori vrtcih : diplomsko deloKatarina Lakner, 2022, undergraduate thesis Abstract: Maria Montessori je prepoznala, da otroci v svojem razvoju prehajajo skozi občutljiva obdobja, med katerimi so posebej dojemljivi za nova znanja. Eno izmed njih je tudi obdobje za glasbo, ki traja od drugega do šestega leta starosti. V tem času je potrebno najti čim več priložnosti za poslušanje in izvajanje glasbe.
Cilj diplomskega dela je bil opazovati, zapisati in analizirati izmišljarije in zvočne slike predšolskih otrok, ki so nastale pri neusmerjenih glasbenih dejavnostih. V raziskavi, v katero smo vključili 3- do 6-letne otroke iz montessori vrtca, smo spremljali interes ob ustvarjanju v glasbi ter kvaliteto in kvantiteto glasbenega ustvarjanja. Izmišljarije in zvočne slike smo analizirali glede na način ustvarjanja v glasbi, vsebino, ritem, melodijo, uporabo inštrumentov in interes.
Ugotovili smo, da otroci pri ustvarjanju besedil izhajajo iz okolja, ki jih obdaja, in trenutnega dogajanja ali pa izhajajo iz besedil, ki jih že poznajo in jih oblikujejo po svoje. Ritmične vrednosti v pesmi ter razpon melodije so odvisni od otrokovih zmožnosti, starosti ter prirojenih posebnosti. Pri ustvarjanju izkazujejo velik interes, saj izhajajo iz sebe in ustvarjajo spontano. Pri ustvarjanju zvočnih slik največkrat opazimo dvo- in trodelno mero ter pogosto spreminjanje takta. Otroci so uporabljali metalofon, zvončke in glasbene zvonce.
Keywords: ustvarjalnost, glasbena ustvarjalnost, vokalno ustvarjanje, instrumentalno ustvarjanje, pedagogika montessori
Published in DKUM: 23.09.2022; Views: 342; Downloads: 52
Full text (1,20 MB) |
3. Študija primera uporabe programa Finale Notepad pri poučevanju na daljavo : magistrsko deloNuša Ornik, 2021, master's thesis Abstract: V okviru magistrskega dela smo z uporabo programa Finale Notepad, izvedli glasbene delavnice na daljavo. Pri delu na daljavo smo uporabili aplikacijo Microsoft Teams. V študijo primera je bila vključena glasbeno talentirana petošolka, ki obiskuje glasbeno šolo in igra flavto. S študijo smo želeli proučiti napredek učenke tekom delavnic z vidika usvajanja programa Finale Notepad, način dela in vsebino aktivnosti petošolke, ter podrobneje preučiti učenkine izdelke z vidika ustvarjalnosti. Izvedli smo šest delavnic na daljavo, izdelke pa je učenka samostojno zapisala doma. Slednje smo podrobneje analizirali s pomočjo ocenjevalnega lista. Uporabili smo vsebinsko analizo videoposnetkov, vmesnih in končnih izdelkov ter sprotnih zapisov z delavnic. Učenka je preko delavnic na daljavo spoznala aplikacijo MS Teams in program za zapisovanje notnih zapisov Finale Notepad, pisala je skladbe po navodilih in na zadnji delavnici ustvarila dve lastni skladbi. Ugotovili smo, da je bila vsebina glasbenih delavnic ustrezno zastavljena za delo s glasbeno talentirano petošolko. Učenka je hitro usvojila program Finale Notepad in ustvarila ustvarjalne izdelke. Tekom delavnic je ustvarjala s programom in pripravila skladbe z melodijo in ritmom, različnimi glasbenimi motivi, ki jih je spreminjala in preoblikovala ter ponavljala. Na osnovi ugotovljenega menimo, da sta uporaba programa Finale Notepad in vsebina delavnic ustrezna za delo z glasbeno talentiranimi učenci na daljavo.
Keywords: glasbena ustvarjalnost, glasbeni izdelki, program Finale Notepad, glasbene delavnice, učenje na daljavo
Published in DKUM: 24.11.2021; Views: 835; Downloads: 41
Full text (5,43 MB) |
4. Uglasbitev izbranih otroških pesmi Ferija Lainščka : magistrsko deloMojca Nežmah, 2021, master's thesis Abstract: Pričujoče magistrsko delo je nastalo z namenom komponiranja in kritičnega ovrednotenja lastnih ustvarjalnih dosežkov. Sestavljeno je iz teoretičnega in praktičnega dela. Teoretični del je razdeljen na pet poglavij. V prvem proučujemo ustvarjalnost, definiramo ustvarjalni proces, osebo in produkt ter proučimo njen pomen in vpliv na glasbeno ustvarjanje. V drugem poglavju popišemo glasbeno teorijo. Zajema podrobno predstavitev vsebin od osnovnega zapisa glasbe do komponiranja melodije. V tretjem poglavju opisujemo otroško poezijo, obravnavamo njene vrste in predstavimo umetno otroško pesem. S četrtim poglavjem osvetlimo vsestranskega umetnika in pisca otroških pesmi, Ferija Lainščka, v zadnjem poglavju pa prikažemo in opišemo zgodovino, uporabnost ter vsestranskost programa MuseScore, uporabljenega za zapis avtorskih uglasbitev. V praktičnem delu naloge najprej predstavimo izbrana besedila otroških pesmi in jezikovno-slogovno analizo le-teh. Sledi osrednji projekt magistrskega dela, avtorske uglasbitve izbranih pesmi. Te so namenjene otroškemu pevskemu
zboru. Zraven je zapisana klavirska spremljava in dodan inštrument (zvončki, prečna flavta, violončelo, violina, klarinet in palčke). Naslednje poglavje praktičnega dela zajema glasbeno-teoretične analize skladb. Analiza posamezne skladbe vsebuje analizo osnovne melodije, oblikovno in harmonsko analizo skladbe ter opis dodanih inštrumentov. Zadnji poglavji v nalogi predstavljata samorefleksija ustvarjalnega procesa in strokovna recenzija uglasbitev.
Magistrsko delo tako ponuja teoretično ozadje komponiranja od prve note do končnega izdelka, skupka petih avtorskih skladb, ki skušajo besedila pesnika Ferija Lainščka približati najmlajši populaciji skozi glasbo.
Keywords: ustvarjalnost, glasbena teorija, kompozicija, otroška pesem, Feri Lainšček
Published in DKUM: 24.11.2021; Views: 737; Downloads: 120
Full text (3,94 MB) |
5. Glasbena ustavrjalnost v predšolskem obdobju otroka : diplomsko deloNeli Voglar, 2021, undergraduate thesis Abstract: Otroci v sebi nosijo ustvarjalne potenciale. Glasba jim omogoča, da v njej svobodno ustvarjajo, izražajo svoja občutja in spoznavajo sebe ter druge. Naloga odraslih je, da otroškim glasbenim dosežkom pozorno prisluhnemo in da otroke s svojim vedenjem ter pričakovanji vodimo do celovite izgradnje njihovih glasbenih potencialov.
Cilj diplomskega dela je bil načrtovati in izvajati didaktične enote v okviru glasbene dejavnosti ustvarjanja v glasbi in ob glasbi. V raziskavi, v katero smo vključili 2–3 in 4–5 let stare otroke, smo pri usmerjenih in neusmerjenih glasbenih dejavnostih spremljali interes in občutja otrok pri ustvarjanju v glasbi in ob glasbi ter kvaliteto glasbenega ustvarjanja in analizirali učinkovitost ciljne strukture priprave.
Prišli smo do ugotovitev, da je večina otrok med glasbenim ustvarjanjem izražala veselo razpoloženje, največ občutkov strahu ali nezadovoljstva pa so izrazili otroci pri vokalnem ustvarjanju. Izkazalo se je, da so otroci 2. starostnega obdobja za ustvarjanje v glasbi in ob njej potrebovali več spodbud vzgojitelja in večkrat izražali občutke strahu ali nezadovoljstva med glasbenim ustvarjanjem kot pa otroci 1. starostnega obdobja. Otroci 2. starostnega obdobja so v okviru naše raziskave tudi večkrat ustvarili izvirne instrumentalne vsebine. Največ načrtovanih ciljev so otroci v celoti dosegli na področju instrumentalnega ustvarjanja, najmanj pa na področju vokalnega ustvarjanja.
Keywords: glasba, glasbena ustvarjalnost, vrtec, predšolski otrok, interes otrok
Published in DKUM: 24.11.2021; Views: 857; Downloads: 132
Full text (2,48 MB) |
6. Glasbena ustvarjalnost, glasbene aktivnosti in glasbeno znanje učencev, ki obiskujejo glasbeno šoloPetra Mauko, 2018, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo predstavili talent na glasbenem področju, ki so ga proučevali že številni znanstveniki. Za izhodišče proučevanja nam je služila doktorska dizertacija Kovačiča (2016), ki je glasbeni talent razdelil na šest področij: glasbene sposobnosti, glasbena ustvarjalnost, glasbena izvedba, glasbeno znanje, glasbene aktivnosti in neglasbene značilnosti. V pričujočem delu so podrobneje predstavljena tri področja, in sicer glasbena ustvarjalnost, glasbeno znanje in glasbene aktivnosti. Namen dela je bil proučiti izraženost nabora značilnosti pri glasbeno talentiranih instrumentalistih, starih od 6 do 10 let. Zanimalo nas je, ali so izražene značilnosti statistično značilno povezane s spolom in ali se s starostjo statistično značilno zvišujejo. Anonimne anketne vprašalnike smo poslali učiteljem instrumentalnega pouka na glasbenih šolah po vsej Sloveniji. Odzvalo se je 268 učiteljev iz 39 glasbenih šol, ki so po lastni presoji izbrali najbolj glasbeno talentiranega učenca in ga ocenili s pomočjo 7-stopenjske lestvice. V raziskavo je bilo tako vključenih 268 učencev.
Ugotovili smo, da so značilnosti glasbeno talentiranih instrumentalistov na vseh treh proučevanih področjih (glasbena ustvarjalnost, glasbene aktivnosti in glasbeno znanje) nadpovprečno izražene. Spol ni statistično značilno povezan z značilnostmi glasbeno talentiranih instrumentalistov na nobenem od treh proučevanih področij. Nobena izmed značilnosti teh proučevanih področij se z višanjem obiskovanja letnika v glasbeni šoli ne zvišuje.
Keywords: glasbeni talent, značilnost glasbeno talentiranih inštrumentalistov, glasbena ustvarjalnost, glasbeno znanje, glasbene aktivnosti
Published in DKUM: 24.08.2018; Views: 1265; Downloads: 148
Full text (1,17 MB) |
7. VOKALNO USTVARJANJE PREDŠOLSKIH OTROK V VRTCUAnja Korošec, 2016, undergraduate thesis Abstract: Z umetnostjo in glasbo se otroci srečajo že ob rojstvu, ko jim starši pojejo, pripevajo, jih tolažijo in uspavajo, hkrati pa razvijajo njihov odnos do glasbe ter s tem spodbujajo in razvijajo njihovo glasbeno ustvarjalnost.
V vrtcu je glasba posredovana skozi raznolike dejavnosti (ples, poslušanje glasbe, učenje pesmi, glasbene pravljice, plesne igre, igranje na inštrument, izmišljarije), preko katerih otroci razvijejo glasbene sposobnosti in aktivnosti, kot so: spomin, pomnenje, motorika …
Željo po odkrivanju novih idej prepoznamo, ko otrok pri različnih dejavnostih sam od sebe poskuša sestaviti novo pesem (izmišljanje melodije in besedila, izmišljanje melodije na dano besedilo, izmišljanje besedila na dano melodijo).
Namen diplomskega dela je bil preučiti kvantiteto in kvaliteto vokalnega ustvarjanja predšolskih otrok v obdobju treh mesecev v dveh starostnih obdobjih, in sicer otrok, starih od 2 do 3 leta, in otrok, starih od 3 do 4 leta.
Ugotovili smo, da so otroci v starostnem obdobju 3–4 let bolj aktivni in inovativni pri vokalnem ustvarjanju izmišljarij.
Keywords: Umetnost, glasba, glasbena ustvarjalnost, izmišljarije, otroci, vrtec.
Published in DKUM: 12.09.2016; Views: 2113; Downloads: 328
Full text (1,07 MB) |
8. VKLJUČEVANJE GLASBENE USTVARJALNOSTI V POUK GLASBENE UMETNOSTI NA RAZREDNI STOPNJIPolona Markelj, 2014, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je proučiti, v kolikšni meri učitelji v pouk glasbene umetnosti vključujejo dejavnosti s področja glasbene ustvarjalnosti in kakšen je po mnenju učiteljev interes učencev do glasbenih ustvarjalnih dejavnosti. Zanima nas, ali dejavnika, kot sta glasbena izobrazba učiteljev in vzgojno-izobraževalno obdobje, v katerem učitelj poučuje, vplivata na raznolikost in pogostost izvajanja glasbenih ustvarjalnih dejavnosti ter na naklonjenost učencev do glasbenih ustvarjalnih dejavnosti pri pouku glasbene umetnosti.
V empiričnem delu je bila uporabljena deskriptivna neeksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 211 učiteljev s celotnega območja Republike Slovenije, ki poučujejo od 2. do 5. razreda osnovne šole.
Analiza podatkov je pokazala, da obstajajo razlike glede na izobrazbo učiteljev, saj tisti z več glasbene izobrazbe v pouk pogosteje vključijo glasbeno didaktične igre, pri katerih učenci ustvarjajo melodijo na dano besedilo, učencem večkrat ponudijo, da prosto oblikujejo melodije in variacije, jim pogosteje ponudijo instrumente, kot sta klavir in kitara. Razlike obstajajo tudi glede na vzgojno-izobraževalno obdobje, in sicer učitelji v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju pri pouku glasbene umetnosti večkrat uporabijo ustvarjalne dejavnosti s področja gibanja ob glasbi, za ustvarjanje/improviziranje večkrat izberejo ritmično improvizacijo, ritmične instrumente ter ustvarjalne glasbeno-didaktične igre, za katere učenci po mnenju učiteljev v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju kažejo večji interes kot učenci v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju.
Omejitve naše raziskave se nanašajo predvsem na velikost vzorca in na neenakomerno porazdelitev anketirancev glede na glasbeno izobrazbo. Dobro bi bilo, da bi dobljene rezultate podkrepili z nadaljnjim raziskovanjem.
Keywords: glasba, glasbena ustvarjalnost, pevska improvizacija, instrumentalna improvizacija, ustvarjalne glasbeno-didaktične igre, glasbene sposobnosti
Published in DKUM: 24.09.2014; Views: 2350; Downloads: 405
Full text (1,40 MB) |
9. USTVARJALNOST UČENCEV 4. RAZREDA NA PODROČJU KOMPONIRANJA MELODIJMateja Plazovnik, 2013, undergraduate thesis Abstract: Dejavnost »komponiranja«, v smislu ustvarjanja ter zapisovanja melodije k danemu besedilu, ni pogosto vključena v pouk glasbene vzgoje v osnovnošolskem izobraževanju. Z namenom proučiti ustvarjalne sposobnosti četrtošolcev na tem področju, smo oblikovali tri delavnice, ki so potekale na OŠ Neznanih talcev Dravograd. V delavnicah je sodelovalo 18 učencev iz četrtih razredov, in sicer 9 učencev, ki obiskuje glasbeno šolo in 9 učencev, ki glasbene šole ne obiskuje. Naš sekundarni namen je bil proučiti morebitne razlike v ustvarjalnosti in znanju med učenci, ki obiskujejo glasbeno šolo in tistimi, ki je ne. Njihovo ustvarjalnost na področju »komponiranja« in znanje s področja notacije smo preverjali na podlagi njihovih lastnih izdelkov, na treh različno izpopolnjenih kompozicijskih predlogah za uglasbitev besedila. Vsem trem predlogam je bilo skupno besedilo, ki so ga morali učenci samostojno uglasbiti, predloge pa so se med seboj razlikovale v stopnji zahtevnosti oz. prilagojenosti. Nastala dela smo ocenjevali in vrednotili s pomočjo kriterijev, ki so zajemali: tonalni obseg melodije, gibanje melodije, ponavljanje melodičnega vzorca, intervale, pravilnost ritmičnega zapisa, glasbeno sintakso, glasbeno ustvarjalno izvirnost, zapisovanje not, interpretacijo skladbe in intonančno ujemanje petja in igranja melodije. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da so pri nalogah, ki zahtevajo »komponiranje«, uspešnejši učenci, ki obiskujejo glasbeno šolo, in da so učenci uspešnejši na bolj izpopolnjenih kompozicijskih predlogah za uglasbitev besedila kot na predlogah, ki so bolj odprte narave, oziroma puščajo več svobode. Uporaba različno izpopolnjenih kompozicijskih predlog lahko v prihodnje predstavlja zelo uporaben in učinkovit način uvajanja učencev v dejavnost »komponiranja«.
Keywords: ustvarjalnost, glasbena ustvarjalnost, komponiranje, glasbeno znanje, delavnice komponiranja, kompozicijske predloge.
Published in DKUM: 07.10.2013; Views: 1527; Downloads: 157
Full text (9,74 MB) |
10. NEKATERE PSIHOLOŠKE IN SOCIALNE ZNAČILNOSTI GLASBENO USTVARJALNIH UČENCEVIngrid Zobec, 2013, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je raziskati, ali so značilnosti glasbeno ustvarjalnih otrok na področjih samopodobe, motivacije, učne uspešnosti, socialnih odnosov in osebnosti nadpovprečno izražene ter ali obstajajo razlike glede na spol in vzgojno-izobraževalno obdobje. Pomembno je poznati značilnosti glasbeno ustvarjalnih otrok na omenjenih področjih, saj to vodi v lažje razumevanje le-teh in oblikovanje kvalitetnejšega pouka.
Za raziskavo je bila uporabljena deskriptivno neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika, namenjenega učiteljem od 2. do 4. razreda. Sodelovalo je 142 učiteljev (30 osnovnih šol) s celotnega območja Republike Slovenije.
V skladu s postavljeno hipotezo je bilo ugotovljeno, da so značilnosti glasbeno ustvarjalnih učencev na vseh proučevanih področjih nadpovprečno izražene. S pomočjo Mann-Whitneyevega preizkusa smo ugotovili in tudi potrdili hipotezo, da ne obstajajo statistično značilne razlike v značilnostih glasbeno ustvarjalnih učencev glede na vzgojno-izobraževalno obdobje. Delno smo potrdili hipotezo o neobstoju statistično značilnih razlik v značilnostih proučevanih glede na spol, saj so se razlike pokazale na področjih motivacije, učne uspešnosti in osebnosti v prid deklicam.
Omejitve naše raziskave se nanašajo predvsem na velikost vzorca in neenakomeren delež udeležencev glede na spol. Posplošitev dobljenih rezultatov bi bilo dobro podkrepiti še z nadaljnjim raziskovanjem.
Keywords: glasba, nadarjenost, glasbeni talent, glasbena ustvarjalnost, značilnosti glasbeno ustvarjalnih, psihološke značilnosti, socialne značilnosti
Published in DKUM: 15.02.2013; Views: 2347; Downloads: 252
Full text (1,09 MB) |
