1. Medpredmetnost in jezik v razredu pri pouku angleščine kot tujega jezika v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju : magistrsko deloMinca Marovt, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali možnosti medpredmetnega povezovanja angleščine kot tujega jezika v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole (nadalje 1. VIO OŠ) z učnimi predmeti šport, spoznavanje okolja, matematika, glasbena in likovna umetnost.
V teoretičnem delu magistrske naloge smo se osredotočili na opredelitev medpredmetnega povezovanja, spoznavanje ravni in stopenj medpredmetnega povezovanja, nekaj besed smo namenili načrtovanju in izvajanju pouka z vključevanjem medpredmetnosti, raziskovali pa smo tudi možnosti medpredmetnega povezovanja angleščine kot tujega jezika z ostalimi učnimi predmeti v 1. VIO OŠ. Pojasnili smo pristop CLIL ter pomen usvajanja tujejezikovnih struktur v razredu in slovarskega načina poučevanja tujega jezika. Teoretični del magistrske naloge smo strnili s poglavjem o pomenu medpredmetnega povezovanja pri poučevanju angleščine kot tujega jezika na razredni stopnji OŠ.
V empiričnem delu magistrske naloge smo ustvarili slovarje, ki vsebujejo jezikovne strukture v slovenskem in angleškem jeziku. Pripravljeni slovarji so namenjeni učiteljem, ki poučujejo angleščino kot tuji jezik v 1. VIO OŠ ter želijo uporabo tujega jezika povezati z vsebinami, temami in cilji drugih predmetnih področij, in sicer z učnimi predmeti: šport, spoznavanje okolja, matematika, glasbena in likovna umetnost. Pri izboru jezikovnih struktur so nam bili v pomoč učni načrti izbranih učnih predmetov. Oblikovali smo tudi lastne kriterije, s pomočjo katerih smo zbrali jezikovne strukture, ki jih učitelji najpogosteje uporabljajo pri različnih predmetnih področjih in jih lahko učitelji tujega jezika vključijo v svoj pouk. Slovarji so lahko v pomoč tudi učencem priseljencem, saj jim omogočajo lažje razumevanje in usvajanje osnovnih jezikovnih struktur v slovenščini kot jeziku okolja.
Ključne besede: medpredmetnost, jezik v razredu, poučevanje angleščine kot tujega jezika, 1. vzgojno-izobraževalno obdobje, CLIL, teoretični del, opredelitev medpredmetnega povezovanja, interdisciplinarno poučevanje, načelo celovitosti, stopnje medpredmetnega povezovanja, načrtovanje medpredmetnega povezovanja, ravni medpredmetnega povezovanja, vertikalno in horizontalno medpredmetno povezovanje, pri pouku angleščine kot tujega jezika, medpredmetno povezovanje na vsebinski ravni, medpredmetno povezovanje na konceptualni ravni, načrtovanje in izvajanje medpredmetnega povezovanja, možnosti medpredmetnega povezovanja, povezovanje učnih predmetov, medpredmetno povezovanje spodbuja, strategij medpredmetnega povezovanja, program osnovna šola, razvijanju ključnih kompetenc, vsebinsko in jezikovno integrirano učenje, pomoč učiteljem, učni predmeti, šport, spoznavanje okolja, matematika, glasbena umetnost, likovna umetnost, tematski slovarji
Objavljeno v DKUM: 29.08.2024; Ogledov: 93; Prenosov: 32
 Celotno besedilo (2,94 MB) |
2. Analiza izbranih učbeniških gradiv za pouk glasbene umetnosti od 1. do 3. razreda osnovne šole z vidika uresničevanja učnih ciljev : magistrsko deloLucija Vaupotič, 2024, magistrsko delo Opis: Učbeniška gradiva za glasbeno umetnost so pomembna učna sredstva, ki se lahko vključijo v vse faze pouka. V Sloveniji učenci začnejo učbenike in delovne zvezke za glasbeno umetnost uporabljati že v 1. razredu osnovne šole. Obdobje od 1. do 3. razreda osnovne šole (prvo vzgojno-izobraževalno obdobje) je pomembno tako za razvijanje sposobnosti pravilne uporabe učbenikov in delovnih zvezkov v šoli kot tudi samostojno za učenje doma. Njihova vsebina in metodično-didaktična zasnova je tako ključnega pomena, saj so učbeniška gradiva prevladujoče učno sredstvo. Zelo pomembno je, da učbeniška gradiva za glasbeno umetnost vsebujejo dejavnosti in naloge, ki uresničujejo cilje iz Učnega načrta za glasbeno vzgojo (2011). Učni načrt je deljen na vzgojno-izobraževalna obdobja in še bolj podrobno na posamezna področja glasbenih dejavnosti (izvajanje, ustvarjanje in poslušanje). Bistveno je, da so ta glasbena področja zastopana tudi v učbeniških gradivih. V raziskavi smo raziskali možnost, v kolikšni meri izbrana učbeniška gradiva za pouk glasbene umetnosti od 1. do 3. razreda osnovne šole uresničujejo cilje na področjih glasbenih dejavnosti. Za izvedbo raziskave smo uporabili deskriptivno metodo. Za analizo učbeniških gradiv smo oblikovali in uporabili kriterije. Ti temeljijo na presoji, katere operativne cilje je možno uresničiti ob uporabi gradiv. Obdelavo podatkov smo izvedli kvantitativno na osnovi deskriptivne statistike. Ugotovili smo, da ne obstajajo statistično pomembne razlike med učbeniškimi gradivi različnih založb glede števila ciljev, ki jih je možno uresničiti na področju glasbene dejavnosti izvajanja, ustvarjanja ali poslušanja ob uporabi gradiv.
Ključne besede: glasbena umetnost, učbeniška gradiva, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, učni načrt za glasbeno vzgojo, učni cilji za glasbeno umetnost
Objavljeno v DKUM: 02.08.2024; Ogledov: 101; Prenosov: 34
Celotno besedilo (4,11 MB) |
3. Opereta pri pouku glasbene umetnosti na razredni stopnji osnovne šole : magistrsko deloMojca Zupanič, 2023, magistrsko delo Opis: Operete na razredni stopnji osnovne šole ne zasledimo, zato smo pripravili magistrsko delo, ki predstavlja le-to. Namen magistrskega dela je izdelava izobraževalnega videoposnetka, ki vključuje predstavitev operete in je prilagojen za pouk glasbene umetnosti na razredni stopnji osnovne šole. S pomočjo izdelka želimo učencem na poučen in zanimiv način predstaviti zgodovino in značilnosti operete. Predstavitev vsebuje razlago, igro, petje in ples, kar pomeni, da učenci spoznajo tudi klasično petje in odrsko igro. Na zanimiv in učencem približan način opereto predstavimo skozi njeno zgodovino. Teoretični del zajema svetovno in slovensko zgodovino operete, v njem pa so opisani tudi skladatelji in njihova najbolj znana dela. Na podlagi teoretičnih spoznanj je pripravljen scenarij, ki je vključen v empirični del. Vanj je vključena tudi kvalitativna analiza vsebine izobraževalnega videoposnetka in recenzija strokovnjaka, ki poda pozitivno oceno izdelka ter potrdi njegovo uporabnost pri pouku glasbene umetnosti na razredni stopnji osnovne šole.
Ključne besede: opereta, glasbena umetnost, razredni pouk, osnovna šola, izobraževalni videoposnetek
Objavljeno v DKUM: 23.01.2024; Ogledov: 599; Prenosov: 112
Celotno besedilo (2,76 MB) |
4. Odkrivanje značilnosti skladateljev in njihovih del s pomočjo videoposnetkov : magistrsko deloManca Stajnko, 2023, magistrsko delo Opis: V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili prednosti in slabosti pouka na daljavo, razlike med sinhronim in asinhronim poučevanjem na daljavo, poučevanje na daljavo pri pouku glasbene umetnosti, glavne značilnosti portala Razlagamo.si, navedli smo temeljne usmeritve, kako pripraviti izobraževalne videoposnetke, na kratko smo opisali izbrane skladatelje in njihova dela, ki so predlagani za obravnavo pri pouku glasbene umetnosti v knjigi Glasbeni kažipot 1–3, Mitja Reichenberga (2007). Pregledali smo tudi učni načrt glasbene umetnosti in učbeniške komplete različnih založb (Mladinska knjiga, Rokus Klett, DZS in Debora), v katerih smo poiskali, kako je zastopana obravnava izbranih skladateljev in njihovih del. Opisali smo tudi postopek izdelave izobraževalnih videoposnetkov.
V sklopu magistrskega dela smo na podlagi spoznanj v teoretičnem delu pripravili osem izobraževalnih videoposnetkov za pouk glasbene umetnosti, ki vključujejo predstavitev skladateljev in obravnavo njihovih del. Ob ustvarjanju izobraževalnih posnetkov smo upoštevali nabor kriterijev, ki smo ga izpeljali iz teoretičnih spoznanj dosedanjih raziskav s področja ustvarjanja izobraževalnih videoposnetkov. Izvedli smo kvalitativno analizo vsebine videoposnetkov, ki je temeljila na: analizi estetskega oblikovanja videoposnetkov, analizi vključene količine napisanega besedila v videoposnetek, analizi kakovosti zvoka, analizi sinhronizacije zvočnih in vizualnih sporočil, analizi animacij, uporabljenih v videoposnetkih, analizi hitrosti in razločnosti govora, analizi postavljanja vprašanj, analizi aktivne vključenosti učencev skozi videoposnetek, analizi likovnega in gibalnega ustvarjanja ob glasbi, analizi načela personalizacije, analizi kratkega utrjevanja znanja o obravnavani snovi in analizi časovnega trajanja videoposnetka. Ustvarjene izobraževalne videoposnetke smo dali v pregled učiteljici, ki poučuje na eni izmed pomurskih osnovnih šol, in jo prosili, da napiše recenzijo s poudarkom na njihovi uporabni vrednosti.
Z analizo videoposnetkov smo ugotovili, da vsi ustvarjeni videoposnetki ustrezajo skoraj vsem kriterijem, ki smo jih izbrali za njihovo analizo. Videoposnetki so po mnenju učiteljice Kuzma bogat doprinos k uram glasbene umetnosti v prvi triadi osnovne šole.
Ključne besede: pouk na daljavo, glasbena umetnost, izobraževalni videoposnetki
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 508; Prenosov: 82
Celotno besedilo (7,06 MB) |
5. Dejavnosti kulturno-umetnostne vzgoje in glasbena umetnost : magistrsko deloAna Novak, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava kulturno-umetnostno vzgojo z vidika povezovanja vzgojno-izobraževalnega procesa s področjem kulture in umetnosti. V uvodu je opredeljen predmet glasbena umetnost v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole in v nadaljevanju kulturno-umetnostna vzgoja v Sloveniji. Podrobneje je predstavljena ponudba kulturno-umetnostne vzgoje v Podravski regiji in projekt Kulturni dnevnik, ki med drugim ponuja koncerte in prireditve na temo glasbil, glasbenega gledališča, glasbenih zasedb in zvrsti ter sodelovanje v ustvarjalnih delavnicah. V magistrskem delu na podlagi primerov dobre prakse in osebnih komunikacij s posamezniki s področja šolstva, kulture in umetnosti raziščemo značilnosti in pomembnost povezovanja vzgojno-izobraževalnega procesa z dejavnostmi kulturno-umetnostne vzgoje.
Ključne besede: kulturno-umetnostna vzgoja, glasbena umetnost, Kulturni dnevnik, medpredmetno povezovanje, ustvarjalne delavnice
Objavljeno v DKUM: 16.06.2023; Ogledov: 506; Prenosov: 57
Celotno besedilo (3,27 MB) |
6. Izvajanje glasbeno-didaktičnih iger pri glasbeni umetnosti v osnovni šoli : magistrska nalogaLaura Menard, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo želeli raziskati pogostost uporabe glasbenih didaktičnih iger (GDI) v vseh triadah osnovnih šol po Sloveniji. Zanimalo nas je, kaj vse vpliva na pogostost uporabe GDI pri pouku glasbene umetnosti, katere so najpogostejše ovire in izzivi pri načrtovanju in izvajanju le-teh in katerim ciljem učitelji sledijo z izvajanjem GDI. Ugotovili smo, da se učitelji največkrat ne počutijo dovolj kompetentni za izvajanje GDI, da GDI v času pouka glasbene umetnosti uporabljajo pogosto, kot vir literature največkrat uporabijo učbenike za glasbeno umetnost in pri načrtovanju GDI najpogosteje sledijo razvoju ritmičnega in melodičnega posluha.
Ključne besede: glasbene didaktične igre, glasbena umetnost, načrtovanje učnega procesa, učitelji
Objavljeno v DKUM: 16.09.2022; Ogledov: 844; Prenosov: 196
Celotno besedilo (930,98 KB) |
7. Analiza videoposnetkov za asinhrono poučevanje glasbene umetnosti na portalu Razlagamo.siMateja Kolmanič, 2021, magistrsko delo Opis: V sklopu magistrskega dela smo preučevali videoposnetke za asinhrono poučevanje glasbene umetnosti na portalu Razlagamo.si. Z raziskavo smo želeli pridobiti globlji vpogled v pouk glasbene umetnosti na daljavo v času epidemije Covid-19. Ugotavljali smo obstoj morebitnih statistično pomembnih razlik med razredi (prvi, drugi, tretji in četrti razred) ter glede na vsebino učne ure preko različnih postavk, kot so učne metode in oblike, učni cilji, glasbene dejavnosti učitelja, ustvarjalne dejavnosti učencev ter ostale postavke. Za potrebe raziskave smo izdelali ček listo.
Pregledali smo 141 video razlag za poučevanje glasbene umetnosti na daljavo, objavljenih na portalu Razlagamo.si. Pregledanih je bilo 38 posnetkov za 1. razred, 58 posnetkov za 2. razred, 21 posnetkov za 3. razred ter 24 posnetkov za 4. razred.
Rezultati so pokazali, da se statistično pomembne razlike glede na razred pojavljajo pri metodi demonstracije, nekaterih metodah izvajanja, poslušanja in ustvarjanja, prav tako pa tudi pri aktivni vključenosti učencev, didaktičnih igrah, slikovno-grafičnem in notnem zapisu ter zvočnih posnetkih.
Ključne besede: Glasbena umetnost, pouk na daljavo, asinhrono poučevanje, izobraževalni portal, video razlage.
Objavljeno v DKUM: 28.01.2022; Ogledov: 1171; Prenosov: 161
Celotno besedilo (3,01 MB) |
8. Avtorske klavirske spremljave in izvedbe izbranih ljudskih pesmi za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje : magistrsko deloBernarda Jug, 2021, magistrsko delo Opis: Glasbena umetnost je učni predmet v osnovni šoli. V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju je glasbeni umetnosti namenjenih 70 ur letno. V magistrskem delu smo se osredotočili na slovenske ljudske pesmi, natančneje otroške ljudske pesmi. Smo namreč mnenja, da je v učbeniških kompletih za glasbeno umetnost premalo slovenskih ljudskih pesmi in da se le-te preveč ponavljajo. V teoretičnem delu smo natančno raziskali in definirali slovensko ljudsko pesem in njene značilnosti. Osredotočili smo se tudi na otroško ljudsko pesem in otrokove zmožnosti v določenem starostnem obdobju. Postavili smo tudi temelje za naš praktičen izdelek, zbirko slovenskih ljudskih pesmi z avtorskimi klavirskimi spremljavami. Zelo natančno smo predstavili tudi izbrane glasbenoteoretske vsebine, ki smo jih morali podrobno proučiti in obvladati pred nastankom in pisanjem klavirskih spremljav. Glavni cilj našega magistrskega dela je, da bi učitelji imeli večjo izbiro otroških slovenskih ljudskih pesmi in da bi jih pogosteje vključevali v pouk glasbe. Poleg tega cilja je naš teoretični del zelo bogat z vsebinami glasbene teorije. Obravnavana glasbena teorija lahko predstavlja učiteljem razrednega pouka dobro osnovo za kvalitetno poučevanje glasbene umetnosti na razredni stopnji.
Ključne besede: ljudska glasba, klavirska spremljava, glasbena umetnost, slovenske ljudske pesmi
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 1018; Prenosov: 115
Celotno besedilo (8,89 MB) |
9. KULTURNA VZGOJA V VRTCIH OBČIN KRŠKO, BREŽICE, SEVNICAAnita Planinc, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Kulturna vzgoja v vrtcih občin Brežice, Krško, Sevnica smo želeli proučiti pojem kulturne vzgoje, koliko so dejavnosti le-te zastopane v vrtcih ter kulturnih ustanovah občin Brežice, Krško, Sevnica ter koliko se vrtci ene občine razlikujejo od vrtcev drugih dveh občin. V poglavju Obravnava teme smo najprej predstavili občine Krško, Brežice, Sevnica ter vrtce in kulturne ustanove, delujoče v njih. Opredelili smo pojem kulturno-umetnostne vzgoje in njene cilje. Našteli in podrobno smo opisali področja kulture: bralno kulturo, filmsko, glasbeno in gledališko umetnost, intermedijske umetnosti, kulturno dediščino ter likovno in plesno umetnost. Poleg opredelitve vsakega področja smo opisali primere in uporabo posameznega področja v vzgojno-izobraževalnem procesu. V opisu vsakega področja smo tudi napisali primere povezovanja oz. sodelovanja s kulturnimi ustanovami po Sloveniji, posebej pa smo še napisali primere dejavnosti, ki so se izvajale v kulturnih ustanovah občin Brežice, Krško, Sevnica. Ob koncu proučevanja kulturne vzgoje smo strnili naše rezultate ter tako ugotovili, da se v vrtcih ter kulturnih ustanovah občin Brežice, Krško, Sevnica izvajajo dejavnosti z vseh področij kulturne vzgoje. Le-te so izvajane enakovredno, razen dejavnosti filmske umetnosti, intermedijskih umetnosti ter kulturne dediščine, katere nekateri vrtci ne izvajajo oz. zelo malo. Pri našem proučevanju kulturne vzgoje smo uporabljali deskriptivno in komparativno metodo teoretičnega pedagoškega raziskovanja. Sklicevali smo se na primarne in sekundarne vire.
Ključne besede: kulturna vzgoja v vrtcu, področja kulture, bralna kultura, filmska umetnost, glasbena umetnost, intermedijske umetnosti, gledališka umetnost, likovna umetnost, plesna umetnost
Objavljeno v DKUM: 05.02.2021; Ogledov: 788; Prenosov: 57
Celotno besedilo (825,93 KB) |
10. Obravnava in izvedba muzikala v 4. in 5. razredu osnovne šoleMaja Sitar, 2021, magistrsko delo Opis: V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili glasbeno obliko muzikal, danes poznano po celem svetu. Predstavili smo njegove začetke, razvoj ter njegovo vlogo danes. V empiričnem delu smo želeli raziskati, ali učitelji razrednega pouka, ki poučujejo v 4. in 5. razredu, pri pouku glasbene umetnosti obravnavajo in izvajajo glasbeno obliko muzikal. V raziskavi je sodelovalo 100 osnovnošolskih učiteljev 4. in 5. razreda. Podatke smo zbirali v mesecu septembru 2020 s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil ustvarjen v aplikaciji za spletno anketiranje 1ka. Podatke smo statistično obdelali v programu SPSS. S pomočjo tabel smo prikazali dobljene rezultate in jih interpretirali. Odgovore na odprta vprašanja smo kategorizirali, kategorije smo nato tabelarično predstavili. Pri analizi rezultatov smo uporabili naslednje statistične metode: absolutne (f) in odstotne frekvence (f %), ꭓ² preizkus hipoteze in Kullbackov test. Rezultati so pokazali, da je izvedba muzikala odvisna od okolja poučevanja učitelja. Ugotovili smo, da poučevanje, izvedba in število ur, ki jih učitelji namenijo obravnavi in izvedbi muzikala, niso odvisni od starostne skupine učitelja. Raziskava je pokazala, da učitelji na razredni stopnji obravnavajo in izvajajo glasbeno obliko muzikal.
Ključne besede: glasbena umetnost, muzikal, obravnava in izvedba muzikala, muzikal za otroke, razredna stopnja
Objavljeno v DKUM: 25.01.2021; Ogledov: 1339; Prenosov: 179
Celotno besedilo (2,53 MB) |
