1. Vpliv glasbene terapije na duševno zdravje odraslega bolnika z rakomViktorija Gril, 2024, undergraduate thesis Abstract: Bolniki z rakom pogosto trpijo zaradi tesnobe in depresije. Za lajšanje le-teh se lahko kot nefarmakološka metoda uporablja glasbena terapija. Uporaba glasbe pri zdravljenju raka se lahko izvaja kot del storitev zdravstvene oskrbe. Namen zaključnega dela je na podlagi pregleda literature raziskati učinkovitost vpliva glasbene terapije na duševno zdravje odraslega bolnika z rakom.
V zaključnem delu smo uporabili opisno metodo dela. Zaključno delo temelji na pregledu znanstvene literature; za iskanje le-te smo uporabili tuje podatkovne baze: PubMed, CINAHL, Cochrane Library, ScienceDirect Potek iskanja literature smo predstavili s PRISMA diagramom, z analizo in s sintezo zbranih podatkov pa v evalvacijski in sintezni tabeli.
V končno analizo smo vključili osem člankov. Ugotovili smo, da lahko izvajanje glasbene terapije pozitivno vpliva na duševno zdravje onkološkega bolnika. Poročano je bilo, da vpliva na zmanjšanje občutka anksioznosti, stresa, žalosti. Bolniki so se počutili bolj zadovoljni, veseli. Pri nekaterih bolnikih pa ni prišlo do izboljšanja stanja. Glasbena terapija lahko pozitivno vpliva na duševno zdravje bolnikov z rakom, je enostavna in varna metoda za zmanjšanje anksioznosti in depresije. Uporaba glasbe na podlagi dokazov je usmerjena v doseganje fizičnih, čustvenih, kognitivnih in socialnih potreb bolnikov z rakom.
Keywords: glasbena terapija, rak, mentalno zdravje, onkološki bolnik
Published in DKUM: 23.10.2024; Views: 0; Downloads: 3
 Full text (1,35 MB) |
2. Glasbena terapija pri otrocih z motnjo avtističnega spektraDrita Islamaj, 2024, undergraduate thesis Abstract: Motnja avtističnega spektra je izraz, ki se uporablja za opis skupine zgodnjih primanjkljajev v socialni komunikaciji in ponavljajočega se senzorično-motoričnega vedenja. Glasbena terapija uporablja glasbene izkušnje in odnose, da bi omogočila lažjo komunikacijo in izražanje ter poskuša odpraviti temeljne težave oseb z avtističnimi motnjami. Namen zaključnega dela je na podlagi pregleda literature raziskati, kako glasbena terapija vpliva na otroke z motnjo avtističnega spektra.
V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Pri iskanju literature smo uporabili naslednje tuje podatkovne baze: PubMed, Cumulative Index to Nursing and Allied Health Literature (CINAHL), Cochrane Library, ScienceDirect in dodatno Google Učenjak. S pomočjo PRISMA diagrama smo predstavili potek iskanja literature. Vse članke smo prikazali s pomočjo evalvacijske tabele ter naredili sintezo vseh vključenih raziskav.
V končno analizo smo vključili 8 raziskav, na podlagi katerih smo ugotovili, da ima glasbena terapija učinek na socialno-čustveno vzajemnost ter verbalne in neverbalne komunikacijske spretnosti pri otrocih z motnjami avtističnega spektra. Od vseh vključenih raziskav štiri raziskave spadajo v prvi nivo moči dokazov, ena raziskava v drugi nivo, ena spada v peti nivo, v šesti nivo moči dokazov pa spada en članek.
Glasbena terapija je opredeljena kot klinična in z dokazi podprta uporaba glasbenih intervencij za doseganje individualiziranih ciljev. Glasbene intervencije pozitivno vplivajo na socialne veščine, vključno s povečanjem sodelovanja, z izboljšanjem socialne povezanosti in s povečanjem čustvene vključenosti. Kljub pozitivnemu učinku glasbene terapije je potrebnih več raziskav o dolgoročnih učinkih.
Keywords: motnje avtističnega spektra, avtizem, glasbena terapija, otroci
Published in DKUM: 04.07.2024; Views: 113; Downloads: 42
Full text (691,22 KB) |
3. Vpliv glasbenih dejavnosti na otroka z gibalno oviranostjo v predšolskem obdobju : magistrsko deloNuša Balažic, 2022, master's thesis Abstract: V prvem delu magistrskega dela so podrobneje opisani vzroki, stopnje in definicija gibalne oviranosti, ki jih je v pedagoškem delu dobro poznati, če imajo strokovni delavci v skupini oz. oddelku otroka z gibalno oviranostjo. Teoretični del se poleg podrobnega opisa otrok z gibalno oviranostjo nanaša še na glasbene dejavnosti v vrtcu, cilje glasbene terapije in opis vpliva, ki ga imajo različne glasbene dejavnosti na otroka z gibalno oviranostjo.
Glavni namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako glasbene dejavnosti vplivajo na deklico z zmerno gibalno oviranostjo, ki je vključena v predšolsko okolje. S pomočjo polstrukturiranih intervjujev, ki smo jih izvedli z deklico, njeno mamo in vzgojiteljico, smo ugotovili, da deklica rada sodeluje v glasbenih dejavnostih tako v domačem okolju kot v predšolski skupini. S pomočjo enoletnega naključnega opazovanja v predšolski skupini smo ugotovili, da glasbene dejavnosti pozitivno vplivajo na počutje deklice z gibalno oviranostjo in ji omogočajo vključevanje v skupino vrstnikov. S pomočjo opazovanja smo ugotovili tudi, da se deklica najraje udeležuje plesnih dejavnosti, pevskih dejavnosti in nekoliko manj pa uživa pri igranju, kjer se mora posebej osredotočati na delovanje rok in prstov.
Keywords: otroci z gibalno oviranostjo, glasbene dejavnosti v vrtcu, glasbena terapija, glasba in otroci z gibalno oviranostjo
Published in DKUM: 26.01.2023; Views: 573; Downloads: 71
Full text (1,09 MB) |
4. Vpliv glasbene terapije na duševno zdravje pacientov s shizofrenijoAleks Kukovec, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Glasbena terapija pomaga pacientom izboljšati kakovost življenja in zmanjša intenziteto in pojavnost simptomatike bolezni, vendar se na globalni ravni redkeje uporablja kot oblika nefarmakološkega zdravljenja. Namen zaključnega dela je pregledati znanstveno literaturo in ugotoviti vpliv glasbene terapije na duševno zdravje pacientov s shizofrenijo.
Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo sistematično pregledali in analizirali znanstveno literaturo v angleškem in slovenskem jeziku ter s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev poiskali ustrezno literaturo v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, MEDLINE in Cochraine Library.
Rezultati: V analizo smo vključili 6 člankov, ki so med seboj imeli podoben pristop ocenjevanja izidov glasbene terapije s pomočjo lestvic CDSS, BPRS, HADS in CGI. Raziskave so ugotovile, da glasbena terapija vpliva na intenziteto in pojavnost negativnih znakov ter omogoča lažje izražanje pacientov in boljšo socializacijo. Izboljša tudi sposobnost kognitivnega procesiranja, čustveno sproščenost in zmanjšuje ostale psihološke simptome, ki se pojavijo ob shizofreniji (depresija, tesnoba).
Keywords: Shizofrenija, glasbena terapija, duševno zdravje
Published in DKUM: 19.10.2022; Views: 844; Downloads: 170
Full text (913,52 KB) |
5. Učinki glasbene terapije na dobro počutje starejših oseb z demencoAna Skale, 2021, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Vedno več prebivalcev v Sloveniji je starejših od 65 let in število bo iz leta v leto strmo naraščalo. Posledično se veča tudi število primerov starejših oseb, obolelih z demenco. Poznamo farmakološke oblike zdravljenja oziroma lajšanja simptomov demence, vedno več pa uporabljamo nefarmakološke oblike zdravljenja, ki so učinkovite in brez stranskih učinkov. Ena izmed oblik lajšanja simptomov demence je glasbena terapija. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kakšni so učinki glasbene terapije na dobro počutje starejših oseb z demenco.
Metode: Izvedli smo sistematični pristop z metodo pregleda, analize in sinteze znanstvene literature ter metodo kompilacije. Pri tem smo upoštevali smernice po PRISMA. Izvedli smo tematsko analizo in sintezo podatkov.
Rezultati: Izmed 875 identificiranih zadetkov smo trinajst člankov vključili v tematsko sintezo. Oblikovali smo 3 glavne teme in 9 podtem, s katerimi lažje razumemo učinke uporabe glasbene terapije pri starejših osebah z demenco. Glavne teme so: (1) Izbira in potek glasbene terapije; (2) Pozitivni učinki glasbene terapije na starejše osebe z demenco in (3) Moteči dejavniki pri intervencijah glasbene terapije .
Razprava in sklep: Ugotovili smo, da ima glasbena terapija veliko pozitivnih učinkov na starejše osebe z demenco, vendar bi bilo dobro, da bi glasbeno terapijo vključevali v vsakodnevne dejavnosti starejših oseb. Le s kontinuirano uporabo te nefarmakološke oblike zdravljenja lahko zagotovimo dolgoročne učinke na dobro počutje starejših oseb z demenco.
Keywords: glasbena terapija, učinki, starejši ljudje, demenca, dobro počutje
Published in DKUM: 17.09.2021; Views: 1220; Downloads: 294
Full text (814,99 KB) |
6. Učinek poslušanja glasbe na izbiro aktivnosti pri otrocih in mladostnikh s posebnimi potrebamiRomana Pušnik, 2018, master's thesis Abstract: Glasba in zvok igrata pomembno vlogo v zgodnjem otroštvu in celostnem razvoju otrok, še posebej pa so na glasbo odzivni otroci in mladostniki s posebnimi potrebami.
Namen raziskave je bil ugotoviti učinek glasbenega ozadja na izbiro prostočasnih dejavnosti pri otrocih in mladostnikih s posebnimi potrebami. Opazovali smo čustveno-vedenjski odziv na različne glasbene zvrsti ter učinek glasbe na motivacijo, pozornost ter psiho-fizično delovanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Dodatno smo s pomočjo polstrukturiranega intervjuja preverili uporabo glasbe in prostočasnih aktivnosti v domačem okolju.
V raziskavo so bili vključeni štirje otroci s posebnimi potrebami z zmerno, lažjo in težjo motnjo v duševnem razvoju, ki so vključeni v posebni program vzgoje in izobraževanju ter bivajo v domu za učence s posebnimi potrebami. Vsak udeleženec je sodeloval pri štirih srečanjih, kjer so bili izpostavljeni štirim različnim zvrstem glasbe v senzorni sobi, z namenom širšega izbora prostočasnih dejavnosti.
Rezultati so pokazali, da ima glasbeno ozadje pozitivne učinke na čustvovanje, vedenje, motivacijo in vztrajnost ter da ima pri izbiri prostočasnih dejavnosti pomembno vlogo. Predstavljene so tudi omejitve raziskave ter predlogi za nadaljnje raziskovanje.
Keywords: glasbene dejavnosti, celostni razvoj otroka, otroci s posebnimi potrebami, glasbena terapija, zvočno ozadje
Published in DKUM: 13.12.2018; Views: 1523; Downloads: 268
Full text (1,74 MB) |
7. Učinki glasbene terapije na otroke s posebnimi potrebami v predšolskem obdobjuManca Černi, 2018, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšne učinke ima izvajanje izbranih tehnik glasbene terapije na otroke s posebnimi potrebami v predšolskem obdobju. V raziskavi je sodelovalo pet otrok iz razvojnega oddelka vrtca Litija, ki so vključeni v prilagojen program za predšolske otroke različnih starosti in imajo različne primanjkljaje na razvojnih področjih (govorno-jezikovnem, gibalnem, senzornem in kognitivnem področju). V namen raziskave smo izvedli 10 glasbenih delavnic, ki smo jih s pomočjo video posnetkov analizirali in evalvirali. Izvedli smo multiplo študijo primera in pri izbrani deklici dodatno evalvirali napredek s pomočjo metode petih korakov H. M. Ridder. Rezultati so pokazali napredek na vseh področjih razvoja (na motoričnem, kognitivnem in socialnem), največji napredek pa se je pokazal na področju pozornosti in koncentracije.
Keywords: glasbena terapija, otroci s posebnimi potrebami, predšolsko obdobje, razvojni vrtec
Published in DKUM: 11.06.2018; Views: 1869; Downloads: 276
Full text (1,19 MB) |
8. Glasbena terapija in travma : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostDominika Bricelj, 2018, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi je pojasnjeno, kaj sploh je psihična travma, saj je zapleteno psihološko
stanje. Predstavljene so oblike travme, kratka zgodovina razumevanja travme, razlike v
pogledu javnosti na travmo nekoč in danes ter situacije, ki lahko travmo povzročijo.
Travme ne razvije vsak posameznik, ki je izpostavljen travmatskemu dogodku, pač pa je
zato potrebna mešanica dejavnikov, ki do tega pripeljejo. Diplomska naloga se osredotoča
predvsem na specifične skupine s posttravmatsko stresno motnjo: žrtve spolnih zlorab,
vojaki in veterani ter pacienti na oddelkih za forenzično psihiatrijo. Predstavljen je tudi
nevrološki pogled na razvoj travme. Pojasnjeno je, zakaj je dandanes manjša stigma
vezana na travmo – predvsem boljše poznavanje vzrokov zanjo in več možnosti za njeno
zdravljenje. Ker je travma kar precej razširjena, je predstavljena oblika terapije, ki je vedno
bolj priljubljena pri njenem zdravljenju in je primerna tudi za ljudi z oteženo komunikacijo.
Uporaba glasbene terapije je sicer zelo široka, vendar je v diplomski nalogi opisan
predvsem vpliv in učinkovitost glasbene terapije pri ljudeh s posttravmatsko stresno
motnjo. Podan je nevrološki vidik v glasbeno terapijo, predstavljeni so glavni cilji glasbene
terapije in učinki na fiziološke procese v telesu, kot so bitje srca, frekvenca dihanja in
galvanski odziv kože. Predstavljene so različne populacije, ki pogosto uporabljajo glasbeno
terapijo kot sredstvo pri premagovanju travme. Izpostavljeni so predvsem veterani, žrtve
spolnih zlorab in pacienti na oddelkih za forenzično psihiatrijo. Omenjena pa je tudi
skupinska glasbena terapija pri ljudeh s posttravmatsko stresno motnjo.
V diplomski nalogi smo ugotovili, da je glasbena terapija učinkovito sredstvo pri
premagovanju travme, žal pa v Sloveniji ni glasbenih terapevtov, ki bi se ukvarjali še
posebej z zdravljenjem ljudi s travmo.
Keywords: travme, posttravmatske stresne motnje, spolne zlorabe, veterani, terapije, glasbena terapija, diplomske naloge
Published in DKUM: 25.05.2018; Views: 1921; Downloads: 285
Full text (848,20 KB) |
9. Vpliv glasbene terapije na odrasle osebe z motnjami v duševnem razvojuJerneja Kvasnik, 2017, master's thesis Abstract: Namen pričujočega magistrskega dela je bil proučiti, ali strukturirane delavnice glasbene terapije pozitivno vplivajo na odrasle z motnjami v duševnem razvoju na različnih področjih, in sicer na njihovo: verbalno in neverbalno komunikacijo, ustvarjalnost in domišljijo, urjenje socialnih spretnosti, samopodobo udeleženih, ritem in skupinsko dinamiko ter počutje. Pri tem magistrskem delu je bilo uporabljeno kvalitativno raziskovanje, in sicer multipla študija primera. Podatke smo pridobili s pomočjo sistematičnega opazovanja, dnevniških zapisov, introspektivnega poročila iz terapevtskega dnevnika (Knoll, Knoll, 2009), analize skupine po EBL metodi (Rutten - Saris, 1992 povz. po Bižal, 2016, str. 54), intervjujev s klienti pred in po srečanjih in intervjuja s strokovnim delavcem Varstveno delovnega centra Muta. Izvedeno je bilo deset strukturiranih delavnic glasbene terapije v časovnem razmiku treh mesecev s petimi odraslimi uporabniki, ki imajo zmerno motnjo v duševnem razvoju. Rezultati raziskave so pokazali, da so strukturirane delavnice glasbene terapije pozitivno vplivale na vključene uporabnike v to raziskavo na vseh raziskovanih področjih. Še posebej se je videl napredek pri izboljšanju njihovega počutja, urjenju nekaterih socialnih spretnosti ter izboljšanju ritma in skupinske dinamike. Nekoliko manjši napredek pa je bil viden pri izboljšanju njihove verbalne in neverbalne komunikacije.
Keywords: glasbena terapija, glasbena improvizacija, zmerna motnja v duševnem razvoju, Varstveno delovni center, vseživljenjsko učenje
Published in DKUM: 13.12.2017; Views: 2216; Downloads: 356
Full text (590,68 KB) |
10. Razlike v praksi glasbene terapije otrok s posebnimi potrebami v Sloveniji in Novi ZelandijiAleksandra Verbošt, 2017, master's thesis Abstract: Glasbena terapija je disciplina, ki glasbo uporablja z namenom. Glasba se uporablja kot terapevtsko sredstvo za izboljšanje kakovosti življenja pri vseh starostnih skupinah in nudi edinstven proces kot alternativno obliko neverbalne komunikacije z glasbenim medijem, hkrati pa daje možnost verbalne in neverbalne komunikacije. V magistrski nalogi je predstavljena glasbena terapija otrok s posebnimi potrebami, ki jo izvajajo glasbeni terapevti v Sloveniji in v Novi Zelandiji. Med državama je opravljena primerjalna analiza dela in prakse glasbene terapije otrok s posebnimi potrebami. Predstavljen je pojem glasbene terapije v svojih temeljnih izhodiščih, kar vključuje tudi razvoj glasbene terapije, cilje in metode dela, modele glasbene terapije, sam glasbeno terapevtski proces in okolje, kjer se le-ta izvaja, ter pomembno področje supervizije v glasbeni terapiji. Zajeta je tudi glasbena terapija otrok s posebnimi potrebami, ki je opredeljena glede na motnje in primanjkljaje otrok s posebnimi potrebami skozi devet kategorij skupin otrok s posebnimi potrebami. Predstavljena je še sistemska umestitev glasbene terapije v Sloveniji in v Novi Zelandiji skozi področja razvoja, študija, zaposlitve in praktičnih primerov izvajanja glasbene terapije z določeno skupino otrok s posebnimi potrebami. V empiričnem delu naloge so predstavljeni vidiki dela glasbenih terapevtov in opravljene analize vezane na področje izobraževanja in zaposlitve glasbenih terapevtov, na področje klientov glasbene terapije, izvajanja le-te in na področje položaja glasbenih terapevtov. Navedeno je opravljeno v primerjalni analizi preko raziskovalnih vprašanj in postavljenih kategorij, ki so vezana na prakso in delo glasbene terapije otrok s posebnimi potrebami v Sloveniji in v Novi Zelandiji.
Keywords: glasbena terapija, otroci s posebnimi potrebami, glasbeno terapevtska praksa v Sloveniji in Novi Zelandiji.
Published in DKUM: 12.06.2017; Views: 2321; Downloads: 364
Full text (1,70 MB) |
