| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 169
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Oblike dela z učenci z motnjami avtističnega sprektra pri pouku glasbene vzgoje
Maja Sakelšek, 2021, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je raziskati, kako posamezne glasbene dejavnosti vplivajo na razvoj posameznih veščin otrok z MAS. Izpostaviti smo želeli, da glasba pri otrocih s posebnimi potrebami, kamor uvrščamo tudi otroke z MAS, pomembno vpliva na govor, navezovanje stikov, čustva ter na krepitev samopodobe. V teoretičnem delu so opisane skupine otrok s posebnimi potrebami, motnje avtističnega spektra, ustanove za delo z otroki s posebnimi potrebami in metode dela z otroki z MAS. Zanimalo nas je, kakšno vlogo ima glasba pri delu z otroki z MAS. Empirični del pa zajema dvoletne evalvacije štirih učencev, kjer nas je zanimalo, kako so posamezne glasbene dejavnosti vplivale na razvoj posameznih veščin glede na njihovo motnjo. Z magistrskim delom želimo opozoriti na pomembno vlogo glasbe pri otrocih z MAS, tiste, ki se aktivno vključujejo v proces vzgoje in izobraževanja otrok z MAS, pa spodbuditi k aktivnemu ukvarjanju z glasbenimi dejavnostmi in vključevanju otrok z MAS v te dejavnosti.
Keywords: avtizem, glasba, glasbene dejavnosti
Published: 21.07.2021; Views: 180; Downloads: 20
.pdf Full text (1,40 MB)

2.
Vključenost narodnozabavne glasbe v pouk glasbene umetnosti
Andrej Munda, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu proučujemo, kako je narodnozabavna glasba vključena v Učni načrt za glasbeno umetnost, kako pogosto jo učitelji razrednega pouka vključujejo v pouk glasbene umetnosti ter ali je večina narodnozabavnih skladbe primerna za vključevanje v pouk glasbene umetnosti v prvem in drugem vzgojno izobraževalnem obdobju. V raziskavo smo vključili 70 slovenskih osnovnih šol; odzvalo se jih je 33, in sicer 131 učiteljev glasbene umetnosti v prvem in drugem vzgojno izobraževalnem obdobju. Proučili smo, ali stališča učiteljev, njihova delovna doba ter okolje poučevanja vplivajo na vključitev narodnozabavne glasbe v pouk glasbene umetnosti. Ker učni načrt ne vsebuje učnih ciljev, ki bi se neposredno nanašali na narodnozabavno glasbo, smo z opravljeno raziskavo ugotavljali, katere narodnozabavne skladbe so po mnenju učiteljev razrednega pouka primerne za vključevanje v pouk glasbene umetnosti v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Ugotovili smo, da ne glede na to, ali učitelji narodnozabavno glasbo spremljajo ali ne, menijo, da bi se morala vključevati v pouk glasbene umetnosti, čeprav jih tega ne počne veliko. Z raziskavo smo tudi ugotovili, da so učitelji med ponujenimi skladbami kot najbolj primerno izbrali Čebelar Ansambla Lojzeta Slaka, najmanj primerno pa Adijo madam Poskočnih muzikantov.
Keywords: narodnozabavna glasba, pouk glasbene umetnosti, glasbena analiza, razredna stopnja
Published: 23.03.2021; Views: 156; Downloads: 34
.pdf Full text (908,91 KB)

3.
RAZLIKE MED USTVARJANJEM PLESNE DRAMATIZACIJE Z NASLOVOM PIKAPOLONICA V VRTCU IN OSNOVNI ŠOLI
Nina Sok, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Razlike med ustvarjanjem plesne dramatizacije z naslovom Pikapolonica v vrtcu in osnovni šoli obsega teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je poudarek na gibanju in plesu, ustvarjanju in improviziranju, psihofizičnem razvoju otrok, razvoju plesnosti, pomenu glasbe v plesu ter vlogi odraslega – vzgojitelja. V empiričnem delu so opazovane razlike med 6- in 7-letniki v ustvarjanju plesne dramatizacije. V raziskovalni vzorec je bilo vključenih 14 otrok. Izbrani otroci so obiskovali vrtec Ptuj in osnovno šolo Angela Besednjaka Maribor. V določenem časovnem obdobju so otroci ustvarjali plesno dramatizacijo ob glasbi. Nudena jim je bila možnost lastne improvizacije in domišljije pri izvajanju plesa. V raziskovalnih vprašanjih pa so izpostavljene razlike v doživljanju zgodbe, doživljanju glasbe, improvizaciji gibalnih motivov, medsebojnem sodelovanju v skupini, motivaciji v fazi urjenja, gibalnih zmožnostih otrok, ki vplivajo na bogastvo gibalnih motivov, ter razlike v pristnosti izvajanja končnega nastopa. Poleg opazovanja so uporabljene tudi ocenjevalne liste ter tako analizirane razlike med skupinama pri nastajanju njihove plesne dramatizacije. Izpeljane so ugotovitve, da v večini segmentov plesnega ustvarjanja obstajajo razlike med 6- in 7-letniki, v nekaterih segmentih pa razlik ni.
Keywords: ustvarjanje, improvizacija, gibanje, ples, glasba, vloga vzgojitelja, psihofizični razvoj
Published: 05.02.2021; Views: 115; Downloads: 21
.pdf Full text (958,80 KB)

4.
Vpliv glasbe pri učencih z govorno-jezikovnimi motnjami
Saša Fidler Tisel, 2020, master's thesis

Abstract: Glasbi smo v takšni ali drugačni obliki vsakodnevno izpostavljeni in tudi pomembno vpliva na vsa področja človekovega razvoja. Dokazano je, da lahko s pomočjo glasbe spodbujamo, se sporazumevamo, razvijamo in/ali izvajamo terapijo. Za sporazumevanje je govor še vedno najpomembnejša človeška sposobnost, ki učencu z govorno-jezikovnimi motnjami (GJM) predstavlja oviro. Glasba in govor sta med seboj tesno povezana, saj imata za prenašanje zvočnih informacij veliko skupnega – višino ali frekvenco zvoka, barvo in čas (ki se kaže v ritmu). Pomemben del govora – fonološko zavedanje je nabor sposobnosti, ki zajema prepoznavanje in manipulacijo z deli govora in je ključen dejavnik zgodnjega opismenjevanja. Rezultati mnogih raziskav so pokazali, da lahko glasbeno udejstvovanje/trening pozitivno vpliva na razvoj in/ali izboljšanje sposobnosti fonološkega zavedanja tudi pri učencu z GJM. V teoretičnem delu magistrske naloge so opredeljeni učenci z GJM, fonološko zavedanje, glasba ter povezava med glasbo in govorom. V empiričnem delu magistrske naloge smo želeli ugotoviti, ali glasba vpliva na učence z GJM. V raziskavo sta bila vključena dva učenca z GJM, pri čemer je učenka poleg osnovnošolskega izobraževanja obiskovala še glasbeno šolo. Rezultati so pokazali, da je učenka, ki se tudi glasbeno udejstvuje, dosegla boljše rezultate na testu fonološkega zavedanja in na testu glasbenih spretnosti.
Keywords: govorno-jezikovne motnje, fonološko zavedanje, glasbene spretnosti, glasba
Published: 22.12.2020; Views: 238; Downloads: 48
.pdf Full text (1,26 MB)

5.
Danski in slovenski zborovski skladatelji v obdobju romantike in pozne romantike
Janja Podgrajšek, 2020, master's thesis

Abstract: Na podlagi zgodovinskih virov in umestitve romantike in pozne romantike v času in prostoru primerjamo dansko in slovensko zborovsko glasbo in ju podrobno proučimo. Prav tako je v magistrskem delu opisan razvoj zborovske glasbe v obeh državah. Vključili smo tudi politično dogajanje, ki je močno vplivalo na razvoj glasbe. Posebej smo se posvetili institucijam, ki so delovale in pripomogle k ustvarjanju glasbe v tistem času. V magistrskem delu so zbrane tudi biografije in zborovski opusi vidnejših skladateljev. Raziskali smo tudi področje jezika kot elementa v glasbi in opisali najosnovnejša pravila danskega jezika za pomoč glasbenikom. Glavni namen je izpostaviti dve izjemni državi, ki sta v zborovski glasbi zelo močni, si v čem podobni, a marsikje zelo različni.
Keywords: SLOVENIJA, DANSKA, ZBOROVSKA GLASBA, ROMANTIKA, POZNA ROMANTIKA, OPUSI
Published: 16.12.2020; Views: 208; Downloads: 63
.pdf Full text (2,05 MB)
This document has many files! More...

6.
Razumevanje frazemov v izbranih besedilih slovenske popularne glasbe v 5. in 9. razredu
Aljaž Gorgiev, 2020, master's thesis

Abstract: Frazeologija je veda, čigar osnovno sredstvo preučevanja je enota – frazem. Frazemi so stalne besedne zveze, njihov pomen pa ni razumljiv iz sestavnih besed frazema. V pesmih se največkrat pojavljajo ob metaforah, ki so glavna stilno-retorična figura literarnih besedil. Metafora pomeni uporabo besed ali besednih zvez v nasprotju z njenim dejanskim in najbolj logičnim pomenom. Po sodobni teoriji metafore pa se le ta pojmuje kot miselni proces, kako oseba konceptualizira eno pojmovno področje v drugega. Otroci se v svojem govornem razvoju pričnejo zavedati prenesenega pomena nekje v šestem letu starosti. Z leti v svojo komunikacijo vpletajo vedno več simbolike in simbolne igre. Na otrokov govorni razvoj vpliva več dejavnikov in ta poteka v številnih fazah. Namen raziskave je ugotoviti, ali spol in starost učencev vplivata na razumevanje frazemov, ki se pojavljajo v besedilih slovenske popularne glasbe. V raziskavo je bilo vključenih štirideset učencev iz 5. in 9. razreda. Raziskavo smo opravili s pomočjo polstrukturiranega intervjuja. Analiza rezultatov je pokazala, da spol pomembno vpliva na razumevanje frazemov, saj deklice v večini bolje razumejo frazeme kot dečki. Tudi starost učenca se je izkazala kot pomemben dejavnik, ki vpliva na razumevanje frazema, saj so starejši učenci frazem razumeli bolje kot mlajši.
Keywords: frazeologija, frazem, metafora, govorni razvoj, popularna glasba
Published: 16.12.2020; Views: 161; Downloads: 68
.pdf Full text (1,47 MB)

7.
OTROŠKA GLASBA V NAKUPOVALNIH CENTRIH
Simona Žvikart, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V odnos otroka do glasbe je potrebno vložiti veliko truda in motivacije, tako otroku privzgajamo kultivirano poslušanje. Otroka skušamo naučiti poslušati glasbo v skoncentriranih urah dneva. Tudi v nakupovalnih centrih vse več slišimo otroško glasbo in smo priča otroškim glasbenim prireditvam. V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljenih nekaj znanih glasbenih pevk, ki izvajajo pesmi za otroke ter moja glasbena pot, ki jo ustvarjam skupaj z možem Markom Repnikom. Hkrati je na kratko predstavljena tudi ponudba glasbenih prireditev za otroke v nakupovalnih centrih in cilji glasbe. V empiričnem delu predstavljamo raziskavo, ki smo jo izvedli z anketnim vprašalnikom na vzorcu stotih odraslih. Želeli smo ugotoviti, ali otroške prireditve pripeljejo v nakupovalni center več ljudi oz. ali se ti znova vračajo. Rezultati so pokazali, da odrasli največ prihajajo v center na prireditev z otroki starimi med 5 in 8 let. Ugotovili smo, da se odrasli z deklicami večkrat odločajo za obisk centrov, med odstotkom sodelovanja dečkov in deklic na prireditvi pa ni razlike. Vzroke za to lahko iščemo v našem vzorcu, ki je premalo številčen, saj je znano, da se deklice v večjem številu vključujejo v glasbene dejavnosti, denimo tudi v šoli v pevske zbore, plesne skupine …
Keywords: otroška glasba, nakupovalni center, otroške prireditve, otroški glasbeni ustvarjalci, glasba.
Published: 02.12.2020; Views: 170; Downloads: 18
.pdf Full text (8,14 MB)

8.
Pomen violinskega koncerta matije bravničarja za slovensko glasbeno ustvarjalnost
Maša Jahn, 2020, master's thesis

Abstract: V uvodu magistrskega dela je predstavljeno življenje in področja delovanja v Tolminu rojenega slovenskega skladatelja, Matije Bravničarja. Sledi oris skladateljevega sloga – na tem mestu smo izpostavili tudi Marija Kogoja in Slavka Osterca, ki sta vplivala na Bravničarjev kompozicijski slog. Osrednji del magistrske naloge predstavlja Koncert za violino in orkester. Raziskali smo, kdaj so bile izvedbe violinskega koncerta, kdo so bili izvajalci in dirigenti, ter natančneje analizirali Koncert za violino in orkester. Na podlagi podatkov smo skušali ugotoviti pomen Bravničarjevega Koncerta za violino in orkester za slovenski prostor.
Keywords: Matija Bravničar, violinski koncert, slovenska glasba, istrska lestvica, analiza.
Published: 20.11.2020; Views: 128; Downloads: 21
.pdf Full text (1,69 MB)

9.
Glasba kot propaganda v času 1. in 2. svetovne vojne na Slovenskem
Petra Grabrovec, 2020, master's thesis

Abstract: Svetovni vojni prve polovice 20. stoletja sta imeli močne vplive na različne segmente življenja, katerim se ni mogla izogniti niti glasba. Moč glasbe in pesmi so kaj kmalu spoznali tudi vojaški in politični strategi, ki so jih pričeli uporabljati v vojnih obdobjih v propagandne namene. Glasba je stalna spremljevalka človeka, uporablja se ob trenutkih veselja in ob trenutkih žalosti. Vsekakor je moč glasbe v moralnem smislu zelo velika, kar se je še posebej izkazalo v vojnih časih, ko so si ljudje v težkih trenutkih krepili moralo z zapeto pesmijo. V pesmih iz obdobja prve in druge svetovne vojne, ki so živele med slovenskim narodom pa je moč zaslediti tudi drobce propagande, katere funkcija je širiti informacije in ideje z namenom, da bi se le-te uresničile. Najnežnejši način tega je bilo širjenje preko glasbe. Izražanje besedil z melodijo je efektivnejše kakor zgolj branje besedil. Z melodijo so prikazana čustva, ki so jih želeli izraziti izvajalci ali so jih pri izvajalcih želeli vzbuditi nadrejeni. Obdobji obeh vojn na Slovenskem se razlikujeta, kakor se razlikujejo tudi pesmi, ki so bile izvajane v teh obdobjih. Sledeče delo prikazuje propagando, ki je bila uporabljena in zasledena v pesmih slovenskega naroda in prikazuje razlike, ki so se zgodile med slovenskim narodom v obdobju enaintridesetih let. Na eni strani imamo v obdobju prve svetovne vojne enoten slovenski narod, ki se bori za en cilj – obrambo lastne domovine, na drugi strani pa imamo v obdobju druge svetovne vojne prikazano razklanost slovenskega naroda. Pesmi prikazujejo zgodovino slovenskega naroda prve polovice 20. stoletja na intimnejši ravni, ki pa je velikokrat prezrto.
Keywords: glasba kot propaganda, moč pesmi, slovenske pesmi prve svetovne vojne, slovenske partizanske pesmi, domobranske pesmi.
Published: 09.11.2020; Views: 227; Downloads: 49
.pdf Full text (2,18 MB)

10.
Vpliv flamenka v slovenskem glasbenem prostoru
Bernarda Hudournik, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Vpliv flamenka v slovenskem glasbenem prostoru vsebuje opis razvoja flamenko glasbe od začetkov pa vse do danes, glasbeno-teoretske značilnosti flamenko glasbe in opis treh osnovnih elementov flamenka: petja, plesa in igranja kitare. V nadaljevanju se magistrsko delo osredotoča na razvoj flamenka v Sloveniji in na njegov današnji vpliv v slovenskem glasbenem prostoru. Predstavljena sta dva pomembna začetnika flamenko umetnosti, ki sta to glasbeno umetnost predstavila Sloveniji in poskrbela, da je ta pri nas še danes prisotna. Sledi predstavitev šol, skupin in društev, ki trenutno skrbijo za izobraževanje in kulturne dejavnosti na področju flamenka v Sloveniji, predstavitev trenutno pomembnih ustvarjalcev flamenka ter glasbenih dogodkov.
Keywords: Flamenko glasba, razvoj flamenka, plesalci flamenka, flamenko kitaristi, flamenko v Sloveniji.
Published: 27.07.2020; Views: 194; Downloads: 23
.pdf Full text (1,18 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica