SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
TRPNIK V SLOVENSKIH PREVODIH NEMŠKIH BESEDIL: ŠTUDIJA PRIMERA NAVODIL ZA UPORABO
Sandra Muhič, 2009, diplomsko delo

Opis: V nemških navodilih za uporabo se trpnik uporablja veliko pogosteje kot pa v slovenskih. Cilj diplomske naloge je dokazati pravilnost te teze, kar je s pomočjo primerov tudi uspelo. V izbranih sedemnajstih navodilih za uporabo so prikazani primeri trpnika v nemških besedilih, njihovi zapisi in slovenske oblike, ki so bile uporabljene namesto trpnika. Ugotovljeno je bilo, da je nemški trpnik v slovenskih besedilih izražen z vsemi oblikami modalnih glagolov, temu sledijo povedni, pogojni in velelni stavek. Trpnik se v slovenskih navodilih za uporabo pojavlja zelo redko. Diplomska naloga je razdeljena na dva večja dela. V teoretičnem delu so predstavljena osnovna teoretična dejstva o trpniku v slovenskem in nemškem jeziku. Empirični del diplomske naloge pa zajema analizo primerov, ki so glede na slovnično kategorijo razdeljeni v posamezna podpoglavja.
Ključne besede: trpnik, prevajanje, navodila za uporabo, modalni glagol, povedni stavek, pogojni stavek, velelni stavek.
Objavljeno: 24.02.2010; Ogledov: 2269; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (645,22 KB)

2.
PRIMERJAV A NEPRAVILNIH GLAGOLOV V GRIMMOVI PRAVLJICI JANKO IN METKA IN MADONNINI PRAVLJICI ANGLEŠKE VRTNICE
Petra Dvoršak, 2010, diplomsko delo

Opis: Beseda »pravljica« je v Slovarju Slovenskega knjižnega jezika definirana kot »literarna pripoved v kateri se dogajajo neverjetne, samo v domišljiji mogoče stvari in v kateri navadno zmaga dobro« (SSKJ, 1994: 969). Pravljice bi morali prebirati otrokom ne samo starši ampak tudi učitelji v šoli, saj se iz njih lahko veliko naučijo. So ena redkih zvrsti, ki spodbujajo otrokovo domišljijo, razvijajo njegov intelekt in pokažejo rešitev problema. Ker se zlahka poistovetijo z glavnim junakom, jih le- ta lahko nauči obvladati svoje negativne lastnosti in postati boljša oseba. V diplomski nalogi je pravljica najprej opisana in razložena. Na podlagi že obstoječe literature so v naslednjih poglavjih naštete in opisane tudi lastnosti pravljic, prav tako pa je podana tudi teorija angleškega glagola. Eno poglavitnejših vprašanj te diplomske naloge je, ali so učenci stari sedem, osem ali devet let zmožni usvojiti nepravilne glagolske oblike v preteklem času, če teh oblik še niso usvojili v sedanjem času.
Ključne besede: pravljica, značilnosti pravljice, Grimmova pravljica Janko in Metka, Madonnina pravljica Angleške vrtnice, angleški glagol
Objavljeno: 23.03.2010; Ogledov: 2416; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (336,33 KB)

3.
VIDIK FILOZOFSKE MISLI PRI EDVARDU KOCBEKU IN ANALIZA NJEGOVE SLOGOVNOSTI NA PRIMERU ČRNE ORHIDEJE
Mateja Renko, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljene ugotovitve, ki so nastale s preučevanjem delovanja in pisnega ustvarjanja Edvarda Kocbeka, in sicer z vidika filozofije ter jezika in njune povezanosti. Vzrok za obravnavo je bilo še vedno aktualno zanimanje javnosti za Kocbekova dela, s katerimi so povezana številna odprta vprašanja v zvezi z njegovim večstranskim udejstvovanjem. Avtorjev ustvarjalni opus je bil predmet že številnih in raznovrstnih razprav, zato je bil poglavitni cilj prikazati tudi drugačno plat njegovega življenjskega prizadevanja, zlasti filozofske vidike njegove ustvarjalnosti. To je bilo podano na podlagi dela Kocbekove esejistične, dnevniške, pesniške in prozne zapuščine, ki so v sklopu dveh obširnejših poglavij oblikovali sklenjeno celoto. V prvem delu je natančneje predstavljen filozofski vidik z značilnostmi personalizma in eksistencializma ter vplivom nekaterih predstavnikov na avtorja, ob tem pa sta obravnavana tudi vidika etike in morale, povezana z odnosom do religije. V drugem delu je bilo preučevanje osredotočeno na analizo in prikaz značilnosti sloga umetnostnega besedila na primeru novele Črna orhideja, kjer je bil glavni predmet analize slogovni postopek pripovedovanja, pri katerem se je ugotavljalo stopnjo pojavitve posamezne besedne vrste, zlasti pa glagola in njegovih skupin, ki so dale odgovor na vprašanje, kateri slog prevladuje. Za uresničitev celovitega prikaza je bilo potrebno predstaviti tudi analizo mikro- in makrostrukture izbranega besedila, to pa s pomočjo rezultatov sondažne raziskave in vertikalne razvrstitve najpogostejših besed – iz nje je bilo mogoče razbrati še razvrstitev sklonov ter dolžino in zgradbo povedi. Cilj empiričnega dela je bil na osnovi slogovne analize ugotoviti, kaj je v noveli takega, s čimer Kocbek izraža filozofijo personalizma in eksistencializma na ravni umetnostnega besedila ter kako se to kaže v rabi slogovnih možnosti jezikovnih sredstev. Namen teoretičnega dela je bil realiziran z uporabo metode analize in sinteze, abstrakcije in konkretizacije ter komparacije in deskripcije, v drugem delu pa prav tako z metodo analize in sinteze, komparacije in s kavzalno – neeksperimentalno metodo. Z uporabo teh metod so rezultati preučevanja potrdili, da filozofija Edvarda Kocbeka spada na področje personalizma in eksistencializma, zlasti religioznega, na katerem se najbolj zgleduje po francoskem filozofu Emmanuelu Mounierju in danskem teološkem mislecu Sörenu Kierkegaardu, pri čemer je skoraj povsod izražena religioznost, očitna tudi v umetnostnih besedilih. Med drugim je bilo ugotovljeno občasno razhajanje med avtorjevim etičnim prizadevanjem in moralno naravnanostjo, kar je bilo razvidno iz nekaterih dnevniških in esejističnih virov. V empiričnem delu pa je bilo potrjeno, da je v noveli Črna orhideja več slogovnih postopkov, kjer je pogosta raba glagola z nekaterimi skupinami dokaz, da gre za dinamični slog pripovedovanja.
Ključne besede: – pri teoretičnem (filozofskem) delu: personalizem, eksistencializem, religioznost, etika, morala, poezija; – v empiričnem (jezikovnem): (umetnostno) besedilo, mikrokompozicija, makrokompozicija, slogovni postopek, dinamika pripovedovanja, glagol.
Objavljeno: 21.07.2011; Ogledov: 4131; Prenosov: 352
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

4.
AORIST IN IMPERFEKT V KOPITARJEVI IZDAJI CLOČEVEGA GLAGOLITA
Iztok Mikulan, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja dva starocerkvenoslovanska glagolska časa, aorist in imperfekt. Analiza oblik in rabe aorista ter imperfekta je temeljila na Kopitarjevi izdaji Cločevega glagolita. To je kanonski glagolski spomenik stare cerkvene slovanščine, ki je nastal po bolgarski predlogi nekje na Hrvaškem najkasneje v 11. stoletju. Ohranjen je le manjši del kodeksa, a je njegova izdaja pomenila velik premik v raziskovanju tega jezika. Aorist in imperfekt sta obstajala že v indoevropščini in zato je v teoretičnem delu nakazan razvoj teh oblik preko stare grščine in latinščine. Njuna raba je v nekaterih slovanskih jezikih začela upadati že v času, ko je Cločev glagolit nastal, drugi jeziki, predvsem južnoslovanski, pa so ju ohranili do danes. Analiza je pokazala, da sta obe obliki v stari cerkveni slovanščini 11. stoletja še pogosti. V tako kratkem besedilu se pojavi kar 328 oblik aorista ali imperfekta. Za lažjo predstavo o tem, kako so se različne oblike aorista in imperfekta uporabljale, je dodan seznam nedoločnikov, ki so v besedilu Cločevega glagolita postavljeni vanju, vsaki različni obliki pa je dodan del sobesedila. Preteklost se je v stari cerkveni slovanščini lahko izražala še z oblikami perfekta, a je v ohranjenih besedilih na ta način izražena mnogo redkeje. Tako aorist kot imperfekt sta lahko bila uporabljena tudi kot stilno sredstvo. Zaradi značilnih končnic namreč ob kopičenju oblik (kar je pri pridigah pogosto) ustvarjata občutek ritma in rime. V besedilu so zapisane vse pričakovane oblike aoristov in imperfektov, saj je tvorba večinoma sledila paradigmam. V nekaj primerih je prišlo do nepričakovanih oblik, kar priča o jezikovnih spremembah in vplivu narečij živega jezika na staro cerkveno slovanščino.
Ključne besede: Cločev glagolit, glagol, aorist, imperfekt, stara cerkvena slovanščina, Jernej Kopitar
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 2445; Prenosov: 176 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

5.
GLAGOL V ŠKOFJELOŠKEM PASIJONU
Anita Kidrič, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo podrobneje obravnava glagol in njegove bistvene karakteristične lastnosti v besedilu Škofjeloškega pasijona. Naslanja se na jezikovne razmere v osrednjeslovenskem jezikovnem prostoru, iz katerega naj bi besedilo izhajalo, očitne pa so tudi značilnosti škofjeloškega narečja. Uprizoritev pasijonske procesije iz leta 1721 je tesno povezana z imenom očeta Romualda, ki je zelo verjetno tudi prireditelj besedila spokornega sprevoda velikega petka. Delo je grajeno teoretično, predvsem upošteva teoretska spoznanja Ramovševe Morfologije slovenskega jezika in Toporišičeve Slovenske slovnice, s primeri iz Škofjeloškega pasijona pa so ponazorjena njegova odstopanja od knjižnega jezika. Čas zapisa oziroma prve uprizoritve pasijona je tako vplival na jezik v besedilu.
Ključne besede: Ključne besede: oče Romuald – Lovrenc Marušič, Škofjeloški pasijon, osrednjeslovenski knjižni jezik, škofjeloško narečje, glagol.
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 1239; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (499,58 KB)

6.
GLAGOLSKI VID, UDELEŽENCI IN GLAGOLSKI POLOŽAJI NA PRIMERU POMENSKE SKUPINE GLAGOLOV MISELNIH AKTIVNOSTI
Marjan Kulčar, 2014, magistrsko delo

Opis: Jasno razmerje lahko zaznamo med tipi glagolskih položajev in vezljivostnimi vzorci; tako smo z analizo vezljivostnih vzorcev glede na tip glagolskega položaja ugotovili, da so osnovna telična dogajanja in osnovni telični dogodki ter stanja praviloma dvovezljivi, za osnovna netelična dogajanja pa je značilna tako samo leva kot tudi leva in desna vezljivost. Kar zadeva pomenske vloge udeležencev določenega tipa glagolskega položaja, imajo npr. glagolski položaji, ki zaznamujejo stanje, praviloma dva obveznovezljiva udeleženca: prvi udeleženec, tj. levi udeleženec, nastopa v vlogi nosilca stanja, drugi udeleženec, tj. desni udeleženec, pa označuje vsebino dejanja. V nestanjskih glagolskih položajih glagolov miselne aktivnosti levi udeleženec največkrat predstavlja vršilca dejanja, desni udeleženec pa izraža vsebinskega udeleženca. V teličnih dogajanjih in teličnih dogodkih igra odločilno vlogo števnost oz. konkretnost desnega udeleženca, sicer ne more priti do uspešnega konca dejanja, kateremu sledi sprememba stanja. Glagoli miselne aktivnosti izražajo spremembo stanja v zavesti enega izmed udeležencev, ponavadi v zavesti levega udeleženca. Vidskoparno razmerje je možno le v nekaterih primerih netvorjenih glagolov miselne aktivnosti, npr. izumiti davek – izumljati davek, preučevati zahtevo Arbourjeve – preučiti zahtevo Arbourjeve, koprski kriminalisti sklepati obroč – koprski kriminalisti skleniti obroč in učiti se besedilo – naučiti se besedilo. Vidska nasprotja brez vidskoparnega značaja obstajajo med vsemi netvorjenimi glagoli miselne aktivnosti in njihovimi predponskoobrazilnimi tvorjenkami oz. dovršnimi sestavljenkami, npr. misliti – domisliti itd., medtem ko med dovršnimi sestavljenkami in njihovimi drugotnimi nedovršniki obstaja vidskoparno razmerje. Prefiksacija netvorjenega glagola misliti s predponskimi obrazili do-, iz-, na-, o-, od-, po-, pre-, raz-, u- in za- vselej povzroči spremembo glagolskega vida netvorjenega glagola, v večini primerov pa tudi spremembo glagolske vezljivosti netvorjenega glagola; glede na netvorjeni glagol misliti, ki zaznamuje glagolski položaj stanje, se zgodi tudi sprememba tipa glagolskega položaja.
Ključne besede: Glagolski vid, tip glagolskega položaja, stanje, netelično dogajanje, telično dogajanje, netelični dogodek, telični dogodek, udeleženci, netvorjeni glagol, predponskoobrazilno tvorjeni glagol, vidski par, vidsko nasprotje, pomenska vloga udeležencev, dovršna sestavljenka
Objavljeno: 15.10.2014; Ogledov: 994; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

7.
8.
Vzajemna povezanost vida in vezljivosti pri glagolih v slovenščini
Marjan Kulčar, 2017, doktorska disertacija

Opis: Namen doktorske disertacije Vzajemna povezanost vida in vezljivosti pri glagolih v slovenščini je raziskati glagolski vid v slovenščini in z njim povezano glagolsko vezljivost. Doktorska disertacija ima šest delov, tj. uvod, teoretični del, empirični del, sklepni del, preglednice ter seznam virov in literature. Vsebinsko najpomembnejši od teh so drugi, tretji in četrti del. Teoretični del doktorske disertacije predstavlja glagolski vid in čas ter glagolsko vezljivost, tvorjenost glagolov s posebnim poudarkom na predponskih obrazilih v povezavi s pomensko-skladenjsko podstavo, prikazane bodo vidskost in vrstnost glagolskih dejanj z vidika prislovnosti in faznosti predponskoobrazilnih tvorjenk ter različne vloge predponskih obrazil v predponskoobrazilnih tvorjenkah. Empirični del predstavlja raziskavo netvorjenih glagolov in izbranih glagolskih sestavljenk različnih pomenskih skupin glagolov ter vlogo predponskih obrazil pri spremembi glagolske vezljivosti, ki vezljivosti bodisi ne spreminjajo, jo zožijo ali razširijo; ugotavljalo se bo, kakšno je vezljivostno razmerje netvorjeni glagol : tvorjeni glagol : (skladenjsko)podstavni glagol. Na podlagi primerov bomo celostno in vzajemno sopostavili oblikoslovno (glagolski vid) in skladenjsko (glagolska vezljivost) kategorijo. Glagolski vid se bo tako potrjeval kot hkratna morfološka, leksikalna in skladenjska kategorija. Pri tem bomo opazovali (navadne) netvorjene glagole, predponskoobrazilno tvorjene glagole tako s prostimi predložnimi in zaimkovnimi glagolskimi morfemi (ločeno leksikalizirane in neleksikalizirane glagolske zveze s predložnim ali z zaimkovnim prostim glagolskim morfemom) kot tudi brez njih ter skladenjskopodstavne glagole. V sklepnem delu smo ugotovili, da je popolna vezljivostna prekrivnost med netvorjenimi glagoli, predponskoobrazilno tvorjenimi in (skladenjsko)podstavnimi glagoli možna le takrat, ko predponsko obrazilo tvorjenega glagola izraža samo faznost, npr. zasijati, ali perdurativnost, npr. pomisliti, saj samo levovezljivi netvorjeni glagoli po dodajanju takšnega predponskega obrazila ne doživijo dodatne desne vezave, kar je razvidno tudi iz (skladenjsko)podstavnega glagola.
Ključne besede: netvorjeni glagol, tvorjeni glagol, skladenjskopodstavni glagol, leksikalizirani in neleksikalizirani zaimkovni prosti glagolski morfemi, leksikalizirani in neleksikalizirani predložni prosti glagolski morfemi, blizu zgoljvidska predponska obrazila, abstraktni pomen predponskega obrazila tvorjenega glagola.
Objavljeno: 21.12.2017; Ogledov: 379; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

9.
Obravnava glagola in njegovih oblikovnih lastnosti pri učenju slovenščine kot drugega tujega jezika na primeru učbeniškega kompleta Slovenska beseda v živo 1 a
Suzana Goričanec, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Obravnava glagola in njegovih oblikovnih lastnosti pri učenju slovenščine kot drugega in tujega jezika na primeru učbeniškega kompleta Slovenska beseda v živo 1a nam omogoča vpogled v poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika na začetni stopnji in prikazuje, koliko znanja o slovenskem glagolu in njegovih oblikovnih lastnostih pridobijo učeči se, ki se udeležijo tovrstnega tečaja. V teoretičnem delu so s pomočjo deskriptivne metode predstavljeni relevantni viri in literatura s področja slovenske glagolske besedne vrste, ki vključujejo njegove oblikovne lastnosti (oseba, čas, število, naklon, vid, način in prehodnost), ter teoretična dognanja o slovenskem jeziku kot drugem in tujem jeziku, ki predstavljajo temelj za naše nadaljnje raziskovanje. V nadaljevanju sta predstavljena jezikovni korpus Gigafida ter spletna izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika², saj sta odličen in enostaven pripomoček za iskanje slovenskega besedja, ki se uporablja v zadnjih desetletjih. Empirični del omenjenega magistrskega dela prinaša analizo učbeniškega kompleta za doseganje ravni A1 po lestvici Skupnega evropskega jezikovnega okvira (SEJO) – Slovenska beseda v živo 1a in priročnika za učitelje, kjer se bomo osredotočili na glagol in naloge, ki so mu namenjene. Nadalje bomo ugotavljali, v kolikšni meri udeleženci začetnega tečaja na podlagi analiziranega učbeniškega kompleta usvojijo slovenski glagol, in na podlagi Bloomove taksonomije raziskovali, kateri tipi nalog so najpogostejši. V sklepnem delu, kjer so predstavljene ugotovitve in preverjene hipoteze, bomo s pomočjo metode sinteze nadgradili omenjeno gradivo in pokazali, kako ga uporabiti v praksi s pomočjo elektronskih virov. Magistrsko delo ponuja natančen prikaz možnosti obravnave glagolske besedne vrste ter njegovih oblikovnih lastnosti na začetnem tečaju slovenščine kot drugega in tujega jezika ter je namenjeno strokovnjakom, učiteljem, študentom, udeležencem tečaja in vsem, ki jih vzgoja in izobraževanje zanimata.
Ključne besede: Slovenščina kot drugi in tuji jezik, glagol, obliko(slo)vne lastnosti, učbeniški komplet, začetna raven.
Objavljeno: 09.01.2019; Ogledov: 250; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (2,90 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici