| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
ŽENSKI LIKI V ROMANIH HEDI WYSS
Edith Pivc, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Švicarska povojna družba se je do 70. let prejšnjega stoletja razvijala z dinamiko, na katero je vplivalo tudi medvojno dogajanje. V političnem in kulturnem smislu je bila družba zaznamovana tudi s specifičnim položajem žensk. Boj med spoloma je v Švici prisoten že več kot stoletje, velik premik v smeri enakopravnosti pa se je zgodil 7. februarja 1971, ko je bila izglasovana enakopravnost žensk v politični sferi. Od tega trenutka naprej so tudi ženske soustvarjale javno življenje v Švici. Med letoma 1970 in 1975 je ženskam postalo tudi šolanje enako dostopno kot moškim. V diplomski nalogi obravnavam vlogo žensk v švicarski družbi v povezavi z literarno-zgodovinskimi vprašanji. V ospredju je analiza vidikov psihološkega in socialnega razvoja ženskih likov v romanih Hedi Wyss. Osredotočam se na romane Keine Hand frei, Bubikopf und Putzturban in Flügel im Kopf, ki vzorčno tematizirajo družbeno vlogo žensk in njihovo iskanje identitete. Pri tem je posebne pozornosti deležno razmerje med tradicionalnimi vrednotami švicarske družbe in družbenokritično razsežnostjo.
Keywords: Ključne besede: Hedi Wyss, zgodovina Švice, gibanje za pravice žensk, vloga ženske, ženske figure v romanih
Published: 27.01.2021; Views: 146; Downloads: 0

2.
Državljanstvo Evropske unije v sodni praksi Sodišča Evropske unije
Sabina Horvat, 2017, master's thesis

Abstract: Državljanstvo Unije je institut, ki se je od uvedbe naprej vsebinsko spremenil in dopolnil predvsem z aktivnim delovanjem Sodišča EU. Čeprav ne gre zanemariti njegov postopni razvoj v zakonodaji EU vse odkar je leta 1993 bilo uvedeno, je prav Sodišče EU tisto, ki je (vsaj v določeni meri) pojasnilo vsebino državljanstva Unije. To je sicer tesno povezano z nacionalnim državljanstvom, kar izhaja že iz primarne zakonodaje in se kaže tudi v tem, da so države članice pristojne za določanje pogojev za pridobitev in izgubo državljanstva, vendar pa ob tem še vedno morajo spoštovati temeljna načela EU. Prelomni korak v razvoju sodne prakse na področju državljanstva Unije in z njim tesno povezano pravico do prostega gibanja, je prinesla novejša sodna praksa z uvedbo merila dejanskega izvrševanja bistvene vsebine pravic, ki so podeljene zaradi statusa državljana Unije. Pristop Sodišča EU namreč daje podlago za širšo uporabo prava EU. Merilo omogoča, da se v primerih, kadar bi bilo onemogočeno dejansko izvrševanje bistvene vsebine pravic, ali kadar bi bilo oteženo izvrševanje pravic državljana Unije, pravo EU lahko uporabi, čeprav ni podanega čezmejnega elementa. Takšen pristop Sodišča EU, kljub restriktivni razlagi, je sicer omogočil sklicevanje na pravo EU tudi v primerih, ki po prejšnjem pristopu z njim niso bili zajeti, vendar pa v ospredju še vedno ostaja problem obratne diskriminacije v povezavi s popolnoma notranjimi položaji in vprašanje razmerja s temeljnimi pravicami. Tako se tudi niso uresničili strahovi držav članic, da bi takšen pristop razširil področje uporabe prava EU. Vsekakor gre za področje, ki je z nacionalno zakonodajo držav članic tesno povezano, in ki bo v prihodnosti vplivalo predvsem na oblikovanje politike priseljevanja držav članic. To se kaže tudi v velikem številu intervencij držav članic v zadeve s področja državljanstva Unije, saj je državljanstvo institut in eden izmed pokazateljev suverenosti, ki se jim države članice niso pripravljene odpovedati v celoti. Tako je državljanstvo Unije predmet nenehnih sprememb, ki je v marsičem olajšalo življenje svojih državljanov, je pa za njegovo učinkovito varstvo potrebno vnesti več jasnosti, določnosti in predvidljivosti, zato da se bodo državljani Unije na te pravice z gotovostjo lahko zanesli.
Keywords: Pravo EU, državljanstvo, prosto gibanje in prebivanje, državljani tretjih držav, Direktiva 2004/38, popolnoma notranji položaji, obratna diskriminacija, temeljne pravice.
Published: 13.11.2017; Views: 1276; Downloads: 200
.pdf Full text (916,75 KB)

3.
OSAMOSVOJITVENE TEŽNJE V ŠPANIJI IN V ZDRUŽENEM KRALJESTVU
David Mirosavljević, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je analizirana možnosti nastanka novih držav na ozemlju današnje Španije in Velike Britanije. Opredelil in analiziral sem vse bistvene elemente, ki so relevantni za nastanek novih držav na teh področjih. Osredotočil sem se na tiste ozemeljske celovite enote v obeh državah, kjer so omenjene tendence po samostojnosti najmočnejše in kjer je izpolnjenih največ pogojev za eventualno samostojnost, odcepitev, oziroma prekrojitev meja. V Španiji sem se osredotočil na avtonomne skupnosti Baskijo, Katalonijo in Galicijo, v Veliki Britaniji pa na dežele Škotsko, Wales in Severno Irsko.
Keywords: Avtonomija, samoodločba, devolucija, samostojnost, odcepitev, gospodarstvo, religija, kultura, politika, narodno gibanje, pripadnost, identiteta, simboli, interesi, pravo, načela, pravice, red, vpliv, tendence.
Published: 24.06.2016; Views: 968; Downloads: 124
.pdf Full text (1,44 MB)

4.
DAS ROSAROTE MÄDCHENBUCH AVTORICE HEDI WYSS KOT UVOD V ŽENSKO LITERATURO
Hanna Pintar, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Feministična literarna veda se med drugim ukvarja z upodabljanjem ženske literarne zgodovine in s tradicijo ženskega pisanja ter se sprašuje, pod kakšnimi pogoji so ženske v preteklosti pisale. Težnja feministične literarne vede je tudi v raziskovanju vloge vedenja obeh spolov v literarnih delih. Dejstvo, da so ženske zaradi desetletij izključevanja in zatiranja skozi zgodovino želele doseči samostojnost, ni novo. To je bilo še posebej očitno pri vzgoji in izobraževanju, ki sta pogoj za osvoboditev in emancipacijo posameznika, ne glede na njegov spol. V preteklosti, predvsem v 19. stoletju, so ženske zahtevale več pravic na področju politike. Tako so nastala gibanja za pravice žensk, ki so imela svoje začetke v Angliji in Ameriki. V tem kontekstu govorimo tudi o pojmu 'feminizem', ki velja za smer ženskega gibanja in poskuša doseči enakopravnost med spoloma tako v javnem kot zasebnem življenju. Kasneje so se zahteve razširile v druge države. Primer zelo pozne uvedbe volilne pravice (šele leta 1971) je Švica, kar v delu Das rosarote Mädchenbuch (1973) tematizira avtorica Hedi Wyss. Dejstvo, da so ženske volilno pravico sploh dobile, je zasluga angleških sufražetk oz. bojevnic za žensko volilno pravico. Wyssova v svojem tekstu spodbuja mlada dekleta, naj bodo dovolj poguma, da izrazijo svoje mnenje, četudi so pri tem edina, in da se zoperstavijo utesnjevalnim družbenim navadam in običajem, ki so v švicarski družbi še zmeraj prisotni. Po njenem se mora tudi dejstvo, da so ženske na področju politike še zmeraj v manjšini, nujno spremeniti. Angleška pisateljica Virginia Woolf, zagovornica ženskega gibanja, se v svojem eseju Ein eigenes Zimmer (1929) posveča upodabljanju ženske literature v literarni zgodovini in pride do spoznanja, da ženskih pisateljic pred 18. stoletjem v angleški literarni zgodovini skorajda ni. Tematska primerjava zgoraj navedenih del pripelje do zaključka, da gre v obeh delih za poskus prikaza vloge ženske in njenega posebnega družbenega položaja skozi zgodovino, pri čemer je v delu Das rosarote Mädchenbuch predstavljeno dogajanje z začetka 80. let, v eseju Ein eigenes Zimmer pa pozna 20. leta prejšnjega stoletja. Opazna razlika je, da Woolfova poleg družbenega položaja žensk razpravlja tudi o zgodovinski situaciji avtoric in njihovem načinu pisanja. Tega literarnega diskurza Hedi Wyss ne obravnava. Potrebno je tudi poudariti, da je razlog za izbor eseja avtorice Woolf utemeljen, saj omogoča ugotavljanje podobnosti oz. vzporednic med obema literarnima deloma. Dejstvo, da je imela Virginia Woolf na razvoj feministične literarne vede velik pomen, po mojem mnenju podpre izbiro.
Keywords: feminizem, gibanje za pravice žensk, ženska vprašanja, feministična literarna veda, vloga ženske in moškega v Švici, Hedi Wyss, Virginia Woolf
Published: 11.09.2012; Views: 2123; Downloads: 135
.pdf Full text (3,02 MB)

5.
POMEN SODBE V ZADEVI METOCK ZA URESNIČEVANJE DERIVATIVNIH PRAVIC DRŽAVLJANOV TRETJIH DRŽAV
Emilija Stagoj, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu obravnavam sodbo v zadevi Metock ter njen pomen za uresničevanje derivativnih pravic državljanov tretjih držav. Metock je kamerunski državljan, ki je sklenil zakonsko zvezo z državljanko Kameruna, ki je pridobila tudi britansko državljanstvo. Po prihodu na Irsko je vložil prošnjo za izdajo dovoljenja za prebivanje kot zakonec državljana Evropske unije, ki dela in prebiva na Irskem. Ta prošnja je bila zavrnjena, ker ni izpolnil pogoja v zvezi s predhodnim zakonitim prebivanjem v drugi državi članici, kot so to zahtevali irski predpisi. V zvezi z navedenim je Metock vložil tožbo za odpravo odločbe, s katero je Ministrstvo za pravosodje, enakost in reformo zakonodaje zavrnilo prošnjo za izdajo dovoljenja za prebivanje. Za razjasnitev vprašanja ali so irski predpisi skladni z Direktivo 2004/58/ES je irsko Vrhovno sodišče pred Sodišče Evropske unije vložilo predlog za sprejetje predhodne odločbe. Skozi obravnavo navedene sodbe v diplomskem delu obravnavam derivativne pravice državljanov tretjih držav.
Keywords: Direktiva 2004/58/ES, državljani tretjih držav, pravice državljanov tretjih držav, prosto gibanje, prepoved diskriminacije, združitev družine
Published: 14.07.2011; Views: 2734; Downloads: 145
.pdf Full text (1,05 MB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica