1. Pomen gibanja v naravi za gibalni razvoj predšolskega otroka : diplomsko deloTeja Mulec, 2023, diplomsko delo Opis: V zaključnem delu z naslovom Pomen gibanja v naravi za gibalni razvoj predšolskega otroka je bil namen raziskati, kako gibanje v naravi vpliva na gibalni razvoj otroka. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljeni pomen gibanja za otroka, gibalni razvoj otroka na splošno in v drugem starostnem obdobju, dejavniki, ki vplivajo na otrokov gibalni razvoj, gibalne sposobnosti, gibanje v naravi in gibalne dejavnosti v naravi v zimskem in poletnem letnem času. Izvedena je bila empirična raziskava, v kateri je sodelovalo 68 staršev otrok, starih 5-6 let. Pri zbiranju podatkov je bila uporabljena deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda. Podatki so bili zbrani s pomočjo kvantitativne tehnike. S pomočjo anketnega vprašalnika je bilo ugotovljeno, da imajo starši pozitivno mnenje o pomenu in vplivu gibalnih/športnih aktivnosti v naravi na gibalni razvoj otrok.
Ključne besede: gibanje, narava, gibalni razvoj, predšolski otrok, gibalne sposobnosti, gibalne dejavnosti v naravi
Objavljeno v DKUM: 19.12.2023; Ogledov: 610; Prenosov: 187
 Celotno besedilo (1,94 MB) |
2. Sodobni vidiki funkcionalne vadbe v naravi skozi prizmo 12-tedenskega vadbenega programa : diplomsko deloAmel Pašić, 2022, diplomsko delo Opis: Zdravstvene koristi vadbe v naravnem okolju močno presegajo koristnost vadbe v zaprtih prostorih. Vadba je v fizičnem in psihičnem smislu vsesplošno koristna že v zaprtem prostoru. Toda, ko pa vadbo izvajamo na odprtem oziroma v naravi, njene koristi še potenciramo zaradi blagodejnih vplivov sončne svetlobe, svežega zraka ipd.
Glavni namen diplomske naloge je bil dokazati, da moj 12-tedenski program funkcionalne vadbe izboljša nekatere pomanjkljivosti v fizični pripravljenosti začetnikov in rekreativnih športnikov. Menim, da funkcionalno vadbo izvaja premalo ljudi. Pogosto jih odvrne prevelika kompleksnost vaj. Dva od mojih ciljev v diplomski nalogi sta bila predstaviti poenostavljen program funkcionalne vadbe in približati to obliko vadbe širši množici. V diplomski nalogi, ki jo sestavljata teoretični in empirični del, sem predstavil različne pripomočke, ki jih sodobni športniki uporabljajo med vadbo na prostem. Opisal sem tudi metode za povečevanje moči, vzdržljivosti v moči, gibljivosti in maksimalne aerobne kapacitete.
V empiričnem delu sem predstavil, kako so 12-tedenski program vadbe v naravi izvajali štirje udeleženci. S štirimi različnimi sklopi meritev sem ugotovil, kako so bili fizično pripravljeni na začetku, kakšen je bil njihov vmesni napredek in kakšen dosežek so dosegli na koncu vadbenega programa. Rezultate sem primerjal s komparativno metodo, s pomočjo katere sem lahko zastavljene hipoteze potrdil ali zavrnil.
Ključne besede: funkcionalna vadba, gibanje in narava, vadbeni program, meritve
Objavljeno v DKUM: 10.03.2023; Ogledov: 638; Prenosov: 76
Celotno besedilo (7,98 MB) |
3. Vpliv vadbe v naravi na motorične sposobnostiMarina Ros, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga z naslovom Vpliv vadbe v naravi na motorične sposobnosti je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu so zajeta teoretična spoznanja o dani temi, in sicer je opisan motorični razvoj otrok, pomen gibanja za predšolskega otroka tako v vrtcu kot tudi v družini, motorične sposobnosti predšolskih otrok ter sredstva za razvijanje le-teh. V empiričnem delu so predstavljeni namen raziskave, cilji, potek pedagoškega eksperimenta ter rezultati. Namen je bil ugotoviti, ali načrtovana, sistematična in vodena gibalno-športna dejavnost v naravi vpliva na razvoj nekaterih motoričnih sposobnosti predšolskih otrok. V neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije smo zajeli 53 otrok, starih 4–5 let, od tega je 20 otrok predstavljalo eksperimentalno skupino, 33 otrok pa kontrolno. Na testiranju motoričnih sposobnosti smo uporabili osem motoričnih testov, s katerimi smo ugotavljali razvitost sposobnosti ravnotežja, koordinacije, eksplozivne moči, hitrosti, preciznosti in vzdržljivosti. Na podlagi dobljenih rezultatov smo potrdili namen raziskave, in sicer, da načrtovana, sistematična in vodena gibalno-športna dejavnost v naravi vpliva na razvoj nekaterih motoričnih sposobnosti v predšolskem obdobju.
Ključne besede: motorične sposobnosti, narava, gibalni razvoj, gibanje, gibalna aktivnost
Objavljeno v DKUM: 03.10.2016; Ogledov: 3123; Prenosov: 654
Celotno besedilo (667,51 KB) |
4. POMEN GIBANJA V NARAVNEM OKOLJU NA ZDRAVJE OTROKMihaela Vočanec, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo Pomen gibanja v naravnem okolju na zdravje otrok, je empirično diplomsko delo, v katerem so prikazane kronično nenalezljive bolezni in bolezni dihal, ki danes ogrožajo zdravje otrok. To je predstavljeno v teoretičnem delu, ki pa zajema tudi raziskave in povzetke različnih strokovnjakov, kateri so raziskovali vpliv oz. pomen gibanja zunaj na zdravje otrok in na preprečevanje nenalezljivih kroničnih bolezni sodobnega časa. Le-ti ugotavljajo in dokazujejo, da ima redna vsakodnevna zmerna intenzivna gibalna/športna aktivnost močan vpliv ne le na telesno zdravje in počutje, temveč tudi na druga področja človekovega delovanja in življenja. Še posebej pa poudarjajo pomen zgleda in spodbude ter omogočanje staršev za čim pogostejše gibalne aktivnosti otrok zunaj.
V empiričnem delu diplomske naloge so predstavljeni rezultati raziskave o dejanskem stanju na področju gibanja zunaj pri otrocih, ki obiskujejo vrtec Ivanjkovci. Dobljene rezultate smo obdelali in jih primerjali z rezultati moje diplomske naloge izpred 17. let (Vočanec, 1999) z naslovom Vpliv gibanja na svežem zraku na zdravje otrok. Želeli smo raziskati in ugotoviti, ali se je stanje v tem času spremenilo oz. dokazati, da se je poslabšalo predvsem zaradi vplivov sodobnega načina življenja. Sedanja raziskava in primerjava le-te z rezultati raziskave izpred 17 tih let so pokazale pomembna in zaskrbljujoča dejstva o tem, da se je pogostost obolevanja otrok za boleznimi dihal povečalo, da so otroci zunaj manj časa kot nekoč, čeprav imajo dovolj ustreznih in varnih površin, rekvizitov in možnosti za gibanje na prostem.
Ključne besede: gibanje, narava, zunanji prostor, otrok, bolezni, zdravje, življenjski slog
Objavljeno v DKUM: 19.07.2016; Ogledov: 3200; Prenosov: 549
Celotno besedilo (1003,50 KB) |
5. SPROSTIMO IN UMIRIMO NAŠE OTROKETatjana Zver, 2009, diplomsko delo Opis: Namen moje diplomske naloge je, teoretično in praktično prikazati, da tudi otroci v današnjem modernem času potrebujejo sprostitev in mir.
Otroci potrebujejo tišino, da lahko občutijo in doživijo svoje čustva, da se osredotočijo na tisto kar delajo, da najdejo ravnotežje v sebi in si na tak način naberejo novih moči.
Stalni nemir, motnje koncentracije, vedenjske motnje, motnje spanja, vse to so posledice hitrosti in preobremenjenosti s katero živimo in so značilne tako za otroke, kot tudi za odrasle. Le tisti, ki je sam sposoben miru, lahko tudi otroka pripelje do njega. Zato moramo začeti z delom pri sebi.
V moji nalogi sem opisala, kako veliko moč delovanja ima stres na naše otroke in kakšni so njegovi znaki ter posledice, ki se kažejo v otroškem vedenju in počutju.
Znaki so: pogosti prehladi, kožni izpuščaji, potne dlani, pomanjkanje teka, bolečine v trebuhu, težave pri zbujanju, napadi besa, pretepanje, zapiranje vase, jez, strah, žalost in potrtost. Posledice pa so nemirni, zavrti, utrujeni in nesrečni otroci.
V nadaljevanju naloge sem opisala rešitve za nastale težave in motnje današnjega časa. Rešitve najdemo v sprostitvenih igrah in tehnikah (masaža, joga), v drobnih ritualih, ki jih vnesemo v vsakdanjik vrtca in doma, s pomočjo gibanja v naravi in telesnih izkušenj (masaža, dotik, božanje, objem) s pomočjo aktiviranja čutil in fantazijskih potovanj.
Opisala sem svoje izkušnje in odzive otrok pri izvajanju sprostitvenih igre, tehnikah, ritualih, gibanju v naravi in v igralnici, telesnih izkušnjah, uporabi čutil in fantazijskih potovanj.
Moje izkušnje so zelo pozitivne, saj sem s sprostitvenimi igrami in tehnikami v svoje delo z otroki vnesla svežino in pestrost ter opustila storilnostno naravnanost pri delu z otroki. Sprostitvene igre in tehnike so pripomogle h kvalitetnejšim medsebojnim odnosom v skupini in kvalitetnejšem vzgojnem delu. Vsi smo doživeli izkušnjo, ki se nas je dotaknila.
Z medsebojnimi stiki, bližino in dotiki smo ustvarili nevidno, toda močno vez, ki nam je dala moč.
Pri izvajanju sprostitvenih iger so bolj uživali dečki kakor deklice, čeprav so sodelovali vsi.
Otroci so bili mirnejši in manj glasni. Postali so bolj veseli, strpnejši drug do drugega, zato so se v skupini dobro počutili in so radi prihajali v vrtec. Telesna odpornost se jim je povečala, saj smo se veliko gibali v naravi in zato je bila obolelost v skupini manjša. Otroci so postali ustvarjalni na področju umetnosti in bolj vztrajni pri svojih igrah.
V nadaljevanju naloge sem kvalitativno ovrednotila pozitivne izkušnje kolegic s sprostitvenimi igrami in tehnikami z otroki. Tudi one so bile navdušene nad pozitivnimi spremembami pri vedenju in počutju otrok.
Na koncu naloge sem podala primerjalno analizo različnih tipov osebnosti in vpliv sprostitvenih iger nanje.
Ugotovila sem, da so imele sprostitvene igre res izjemen vpliv na agresivne, nemirne in zavrte otroke, saj so se pri njih neprestano dogajale spremembe. Izražale so se pri njihovem počutju in vedenju. Bilo je manj agresivnega vedenja, saj so otroci postali bolj strpni, nemirni otroci so se znali za nekaj časa umiriti in si pridobiti občutek ugodja, zavrti otroci pa so se počasi osvobajali svojih stisk.
Sprostitvene igre in tehnike so pozitivno vplivale na vse nas in zato jih bom v vrtcu izvajala tudi v bodoče.
Ključne besede: sproščanje, umirjanje, stres, rituali, čutila, mir, tišina, gibanje, narava, sprostitvene igre, sprostitvene tehnike.
Objavljeno v DKUM: 06.07.2009; Ogledov: 13589; Prenosov: 5091
Celotno besedilo (486,06 KB) |
