Search the digital library catalog

Abstract: Magistrska naloga obravnava čezmejno prekinitev neželene nosečnosti v Evropski uniji. Problem, ki ga naloga naslavlja, je raznolikost nacionalnih zakonodaj glede splava v državah članicah EU in vpliv pravice do prostega gibanja ter dostopa do čezmejnih zdravstvenih storitev na pravico splava. Medtem ko so nekatere države članice splav v celoti legalizirale in omogočajo širok dostop do storitev splava, so druge države članice uvedle stroge omejitve ali pa splav celo prepovedale, razen v izjemnih okoliščinah. Ta raznolikost je posledica različnih zgodovinskih, kulturnih, verskih in političnih dejavnikov, ki vplivajo na nacionalno zakonodajo držav članic. Cilj naloge je preučiti pravne vidike čezmejnega dostopa do splava in ugotoviti, kako pravice, kot so prosto gibanje oseb, prost pretok storitev ter dostop do zdravstvenih storitev, v EU vplivajo na dostop do splava. Naloga se osredotoča na države z omejevalno zakonodajo, kot sta Malta in Poljska, podrobneje pa obravnava tudi nekatere države članice z liberalno zakonodajo, in sicer Slovenijo, Hrvaško, Nizozemsko ter Nemčijo. Naloga poseben poudarek daje regulaciji dostopa do čezmejne prekinitve neželene nosečnosti v okviru primarnega prava EU, splošnih pravnih načel, direktiv, resolucij in drugih pobud civilne družbe na področju splava. Glavne ugotovitve kažejo, da različnost pravnih režimov med državami članicami vodi v neenakosti glede dostopa do splava, kar postavlja ženske, ki prihajajo iz držav z omejevalno zakonodajo, v neenakopraven položaj. Države z omejevalno zakonodajo pogosto ovirajo dostop žensk do splava, zaradi česar se te zatekajo k potovanju v države z liberalnejšo zakonodajo. Naloga poudarja potrebo po usklajenih rešitvah na ravni EU, ki bi zagotovile enak dostop do reproduktivnih pravic za vse ženske, ne glede na državo članico, iz katere prihajajo.
Keywords: splav, reproduktivne pravice, pravice žensk, restriktivna zakonodaja, liberalna zakonodaja, diskriminacija, prosto gibanje
Published in DKUM: 04.10.2024; Views: 0; Downloads: 5
Full text (723,69 KB)

Abstract: V magistrskem delu z naslovom Pomen gibalnih iger za spominske sposobnosti učencev drugega razreda osnovne šole smo raziskovali vpliv vsakodnevnega vključevanja gibalnih iger v učni proces na spominske sposobnosti učencev. Raziskava je bila izvedena na vzorcu 40 učencev drugega razreda, razdeljenih v eksperimentalno in kontrolno skupino. Eksperimentalna skupina je vsakodnevno sodelovala v gibalnih igrah pri različnih predmetih, kontrolna skupina pa je sledila običajnemu delu brez vključevanja dodatnih gibalnih iger v učni proces. Rezultati raziskave so pokazali, da so se spominske sposobnosti eksperimentalne skupine po intervenciji izboljšale, medtem ko so se sposobnosti kontrolne skupine poslabšale. Največji napredek so pokazale deklice, ki so bile pred intervencijo manj telesno aktivne, medtem ko pri dečkih ni bilo opaziti pomembnega napredka. Gibalne igre so imele pozitiven vpliv na motivacijo, pozornost in koncentracijo učencev, kar je prispevalo k lažjemu delu in boljšim rezultatom v učnem procesu. Izvedena intervencija potrjuje pomembnost vključevanja gibanja v učni proces za celostni razvoj otrok, še posebej tistih, ki sicer niso telesno dovolj aktivni. Ključne ugotovitve poudarjajo, da gibanje izboljšuje spominske sposobnosti in prispeva k boljšemu učnemu uspehu, hkrati pa krepi telesno in duševno zdravje otrok.
Keywords: kognitivni razvoj, spominske sposobnosti, gibanje, gibalne igre
Published in DKUM: 26.09.2024; Views: 0; Downloads: 8
Full text (1,00 MB)

Abstract: V teoretičnem delu smo najprej predstavili razvoj otroka in nato dejavnike, ki nanj vplivajo. To so dednost, okolje in lastna aktivnost. Predstavili smo gibanje, gibalni razvoj in otrokov gibalni razvoj. Opisali smo temeljne gibalne spretnosti, kamor spadajo pedipulacije oziroma lokomocije, manipulacije in sestavljena gibanja. Vse tri smo podrobneje opisali. Na koncu smo opisali, kaj so didaktični pristopi in dva predstavili, in sicer neposredno usmerjanje otroka in usmerjanje preko igre, ki sta bila ključna v raziskavi diplomske naloge. Otroci so se preko teh dveh didaktičnih pristopov učili lokomotornih spretnosti (tek, prisunski poskoki naprej, poskoki po eni nogi, hopsanje, skok v daljino z mesta in prisunski poskoki v stran). Vse tri skupine otrok (eksperimentalna skupina 1, eksperimentalna skupina 2 in kontrolna skupina) smo posneli, ko so te naloge izvajali, in gibanja otrok ocenili s pomočjo merskega postopka TGMD-3. Snemanje smo ponovili trikrat, saj smo posneli začetno, vmesno in končno stanje. Rezultate smo nato analizirali in jih interpretirali. Glavni cilj diplomske naloge je bil ugotoviti, s katerim didaktičnim pristopom (neposredno usmerjanje ali usmerjanje preko igre) se otroci bolje naučijo ciljnega gibanja in kateri didaktični pristop jih je bolj motiviral. Skozi celotno raziskavo smo prišli do ugotovitve, da se otroci ciljnega gibanja bolje naučijo skozi igro, saj jih le-ta bolj motivira in je zanje bolj zanimiva.
Keywords: predšolski otroci, gibanje, temeljne gibalne spretnosti, lokomotorne spretnosti, didaktični pristopi, neposredno usmerjanje otrok, usmerjanje preko igre, TGMD-3
Published in DKUM: 21.05.2024; Views: 248; Downloads: 44
Full text (2,21 MB)

Abstract: V teoretičnem delu smo predstavili otrokov gibalni razvoj, gibalne spretnosti, gibalno kompetentnost in dosedanje raziskave na področju merjenja gibalnega razvoja. V naslednjem delu smo podrobno opisali merski postopek oz. baterijo MOBAK-KG (Basic motor competencies in kindergarten), preko katere smo pridobivali podatke o gibalnem stanju otrok. Naloge, ki so se ocenjevale po merskem postopku MOBAK-KG, smo izvedli v vrtcu. Pridobljene rezultate pa smo kasneje primerjali z že dobljenimi rezultati merskega postopka TGMD-3. Rezultate smo urejali in primerjali v programu SPSS, v katerem smo pridobili podatke in jih analizirali. Glavni cilj diplomske naloge je bil primerjati zgoraj omenjena postopka, kakšne so njune statistične značilne pozitivne povezanosti in razlike med lokomotornimi in manipulativnimi spretnostmi. Ugotovili smo, da med merskima postopkoma MOBAK-KG in TGMD-3 v lokomotornih in manipulativnih spretnostih ni statistično pozitivne povezave. Obstajajo pa povezave med posameznimi lokomotornimi nalogami, kot so hoja po gredi in poskakovanje, preval naprej in poskakovanje, poskakovanje in tek, med obema tekoma, hopsanje in skok v daljino ter hopsanje in prisunski poskoki v stran. Povezave med posameznimi manipulativnimi nalogami pa so med udarcem s kijem in udarcem z loparjem, udarcem z loparjem in vodenjem žoge, vodenjem in lovljenjem žoge, brcanjem žoge in metom žoge od zgoraj, metom žoge od spodaj in vodenjem žoge, ciljanjem tarče z žogico in lovljenjem žoge ter vodenjem žoge z roko in vodenjem žoge z nogo. Ugotovili smo še, da so statistično značilne razlike med lokomotornimi in manipulativnimi nalogami.
Keywords: predšolski otroci, gibanje, gibalni razvoj, gibalna kompetenca, merski postopki, MOBAK-KG, TGMD-3
Published in DKUM: 26.10.2023; Views: 522; Downloads: 74
Full text (1,78 MB)

Abstract: Diplomska naloga z naslovom Ohranjanje ljudskega izročila skozi plesne dejavnosti v vrtcu je sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela. Namen naše naloge je otrokom približati ljudsko izročilo preko plesnih dejavnosti. V diplomskem delu smo najprej skozi teorijo preučili gibalno-plesne dejavnosti ter njihove cilje, metode in vsebino ter predstavili ljudsko izročilo, šege in navade v okolici Ptuja. Najprej smo preko intervjuja s skupino vzgojiteljic raziskali, kako ljudsko izročilo vključujejo v vrtcu, na kakšen način predstavijo to otrokom in katere metode pri tem uporabijo. Na podlagi odgovorov vzgojiteljic smo nato načrtovali in izvedli pet plesnih dejavnosti z otroki, starimi 5-6 let v vrtcu Cerkvenjak. Teme plesnih dejavnosti so temeljile na šegah in navadah iz okolice Ptuja. Ugotovili smo, da otroci poznajo nekatere šege in navade, ki so del ljudskega izročila iz njihovega okolja, vendar jih v vrtcih ne obravnavajo pri plesnih dejavnostih. Skozi naše dejavnosti smo otroke seznanili s pomenom ohranjanja ljudskega izročila. Otroci so tako spoznali različne šege in navade, njihove značilnosti pa so sami prepoznavali in uporabljali pri plesnih dejavnostih.
Keywords: ljudsko izročilo, šege, navade, predšolski otrok, plesne dejavnosti, ustvarjalno gibanje
Published in DKUM: 19.10.2023; Views: 539; Downloads: 53
Full text (4,28 MB)