1. Digitalna tehnologija in gibalni razvoj otroka v predšolskem obdobjuJanja Ramšak, 2024, undergraduate thesis Abstract: Gibalni razvoj je ključen za celostni razvoj otrok in razvijanje njihovih gibalnih spretnosti. Le-te niso pomembne le za fizično zdravje, temveč tudi za druge aspekte otrokovega razvoja. Vendar živimo v svetu, kjer digitalni tehnologiji skorajda ne moremo ubežati. Digitalna tehnologija prinaša tako prednosti kot slabosti, ki pa vplivajo na otrokov razvoj. Namen našega diplomskega dela z naslovom Digitalna tehnologija in gibalni razvoj otrok v predšolskem obdobju, je bil raziskati, ali obstaja povezava med uporabo digitalne tehnologije in gibalnim razvojem otrok. V teoretičnem delu so opisani gibalni razvoj in digitalna tehnologija ter njeni potenicalni vplivi na gibalni razvoj. V empiričnem delu smo z merskim postopkom TGMD-3 ocenili gibalne spretnosti 30-ih otrok, starih 4-6 let. Postopek je razdeljen na dva sklopa nalog, in sicer lokomotorne spretnosti in spretnosti z žogo. Otroke smo ocenili dvakrat, seštevek ocen pa nam je povedal rezultat vsake od dveh skupin gibalnih nalog. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo s pomočjo merskega postopka TGMD-3 za neodvisne vzorce ugotovili, da večja izpostavljenost digitalni tehnologiji pri predšolskih otrocih negativno vpliva na ocenjene gibalne spretnosti.
Keywords: predšolski otrok, gibalni razvoj, digitalna tehnologija, merski postopek TGMD-3
Published in DKUM: 03.09.2024; Views: 35; Downloads: 2
 Full text (1,35 MB) |
2. Doseganje mejnikov gibalnega razvoja otrok v povezavi z obiskovanjem dodatnih gibalnih/športnih dejavnosti v starosti 6–8 let : diplomsko deloTina Zver, 2024, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela z naslovom Doseganje mejnikov gibalnega razvoja otrok v povezavi z obiskovanjem dodatnih gibalnih/športnih dejavnosti v starosti 6–8 let je bil preveriti, kdaj so otroci dosegli šest ključnih gibalnih mejnikov v razvoju motorike. Empirična raziskava je zajemala neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije 63 staršev otrok, starih 6–8 let. Podatke smo zbirali s kvantitativno tehniko, uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo. V sklopu analize podatkov smo izvedli t-test in multivariatno analizo ANOVA. S pomočjo anketnega vprašalnika smo v povezavi z zastavljenimi cilji ugotovili, pri kateri starosti so otroci dosegli gibalne mejnike. Podrobneje smo raziskali, ali obstajajo razlike pri doseganju gibalnih mejnikov med spoloma, med otroki z različnim številom sorojencev in ali obstaja povezava med hitrostjo doseganja mejnikov in pogostostjo obiskovanja dodatnih gibalnih/športnih dejavnosti. Za naš vzorec testirancev se je izkazalo, da ima spol vpliv na hitrost doseganja gibalnih mejnikov. Raziskava je pokazala, da število sorojencev ne vpliva na hitrost doseganja gibalnih mejnikov. Ugotovili smo tudi, da hitrost doseganja gibalnih mejnikov ne vpliva na obiskovanje dodatnih gibalnih/športnih dejavnosti in na pogostost njihovega obiskovanja.
Keywords: gibalni razvoj, mejniki gibalnega razvoja, dodatne gibalne/športne dejavnosti, spol, sorojenci
Published in DKUM: 03.09.2024; Views: 49; Downloads: 6
Full text (1,12 MB) |
3. Mejniki gibalnega razvoja otrok starih od 2 do 3 leta : diplomsko deloTeja Flakus, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo Mejniki gibalnega razvoja otrok starih od 2 do 3 leta obsega teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo predstavili pomen gibanja za otroke, gibalni razvoj, mejnike gibalnega razvoja, koncept gozdnega vrtca ter denverski razvojni presejalni test. V empiričnem delu smo uporabili kavzalno neeksperimentalno metodo raziskovanja in neslučajnostni vzorec iz populacije otrok, starih od 2 do 3 leta, iz Vrtca Otona Župančiča Maribor, ki ni vključen v Mrežo gozdnih vrtcev Slovenije, in Vrtca Ravne na Koroškem, ki je vključen v Mrežo gozdnih vrtcev Slovenije. Podatke smo zbirali s kvantitativno metodo, pri čemer smo uporabili denverski razvojni presejalni test za ugotavljanje gibalnih mejnikov otrok. Rezultati so pokazali, da so otroci iz vrtcev, ki so vključeni v Mrežo gozdnih vrtcev Slovenije, dosegali boljše rezultate in hitreje dosegali gibalne mejnike kot otroci iz vrtcev, ki niso vključeni v Mrežo gozdnih vrtcev. Dejavnosti v naravnem okolju so pozitivno vplivale na razvoj grobe in fine motorike otrok. Pričujoče diplomsko delo prispeva k razumevanju vpliva naravnega okolja na gibalni razvoj otrok in podaja priporočila za vključevanje večjega števila aktivnosti na prostem v predšolske programe, kar pomembno vpliva na celostni razvoj in dobro počutje otrok. Prav tako izpostavlja pomen zgodnjega vključevanja otrok v naravne dejavnosti, kar spodbuja njihov celostni razvoj in pozitivno vpliva na njihovo zdravje.
Keywords: predšolski otrok, gibalni razvoj, gibalni mejniki, Mreža gozdnih vrtcev Slovenije, denverski razvojni presejalni test
Published in DKUM: 05.08.2024; Views: 85; Downloads: 13
Full text (536,79 KB) |
4. Temeljni gibalni vzorci predšolskih otrok v drugem starostnem obdobju : diplomsko deloKlara Časar, 2023, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo predstavili razvoj temeljnih gibalnih vzorcev predšolskih otrok v drugem starostnem obdobju. V teoretičnem delu smo raziskali temeljne gibalne vzorce ter njihov pomen za otroka, naravne oblike gibanj, grobo in fino motoriko otroka ter gibalni razvoj predšolskih otrok drugega starostnega obdobja. Prav tako smo primerjali temeljne gibalne vzorce med otroki in predstavili, kakšen vpliv ima gibalno/športna dejavnost na zdravje otroka ter kako okolje vpliva na otrokovo gibalno/športno dejavnost. V empiričnem delu smo ugotavljali razlike v temeljnih gibalnih vzorcih med različno starimi otroki, med spoloma ter med različno hranjenimi otroki. Raziskava je temeljila na vzorcu 154 otrok iz različnih vrtcev, starih od 3 do 6 let, ki so se razlikovali glede na starost, spol ter hranjenost. Ugotovili smo, da se med različno starimi otroki pojavljajo statistično značilne razlike v gibalnih nalogah, med tem ko med dečki in deklicami pri izvedbi večine gibalnih nalog ni bilo statistično značilnih razlik. Prav tako ni bilo statistično značilnih razlik pri gibalnih nalogah med različno hranjenimi otroki. Ugotovili smo, da je otroku treba v zgodnjem otroštvu zagotoviti čim več učenja, ki pozitivno vpliva na njegov nadaljnji razvoj, mu nuditi spodbude in mu zastavljali ustrezne izzive ter naloge ter tako pozitivno vplivati na njegov gibalni razvoj. Otroka moramo prav tako navajati na zdravo prehrano, saj je tudi ta ključnega pomena za njegov razvoj.
Keywords: temeljni gibalni vzorci, predšolski otroci, gibalni razvoj, gibalno/športna dejavnost, naravne oblike gibanja
Published in DKUM: 02.02.2024; Views: 486; Downloads: 53
Full text (436,36 KB) |
5. Pomen gibanja v naravi za gibalni razvoj predšolskega otroka : diplomsko deloTeja Mulec, 2023, undergraduate thesis Abstract: V zaključnem delu z naslovom Pomen gibanja v naravi za gibalni razvoj predšolskega otroka je bil namen raziskati, kako gibanje v naravi vpliva na gibalni razvoj otroka. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljeni pomen gibanja za otroka, gibalni razvoj otroka na splošno in v drugem starostnem obdobju, dejavniki, ki vplivajo na otrokov gibalni razvoj, gibalne sposobnosti, gibanje v naravi in gibalne dejavnosti v naravi v zimskem in poletnem letnem času. Izvedena je bila empirična raziskava, v kateri je sodelovalo 68 staršev otrok, starih 5-6 let. Pri zbiranju podatkov je bila uporabljena deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda. Podatki so bili zbrani s pomočjo kvantitativne tehnike. S pomočjo anketnega vprašalnika je bilo ugotovljeno, da imajo starši pozitivno mnenje o pomenu in vplivu gibalnih/športnih aktivnosti v naravi na gibalni razvoj otrok.
Keywords: gibanje, narava, gibalni razvoj, predšolski otrok, gibalne sposobnosti, gibalne dejavnosti v naravi
Published in DKUM: 19.12.2023; Views: 604; Downloads: 187
Full text (1,94 MB) |
6. Primerjava dveh merskih postopkov za spremljanje razvoja gibalnih kompetenc v zgodnjem otroštvu : diplomsko deloZala Rezar, 2023, undergraduate thesis Abstract: V teoretičnem delu smo predstavili otrokov gibalni razvoj, gibalne spretnosti, gibalno kompetentnost in dosedanje raziskave na področju merjenja gibalnega razvoja. V naslednjem delu smo podrobno opisali merski postopek oz. baterijo MOBAK-KG (Basic motor competencies in kindergarten), preko katere smo pridobivali podatke o gibalnem stanju otrok. Naloge, ki so se ocenjevale po merskem postopku MOBAK-KG, smo izvedli v vrtcu. Pridobljene rezultate pa smo kasneje primerjali z že dobljenimi rezultati merskega postopka TGMD-3. Rezultate smo urejali in primerjali v programu SPSS, v katerem smo pridobili podatke in jih analizirali. Glavni cilj diplomske naloge je bil primerjati zgoraj omenjena postopka, kakšne so njune statistične značilne pozitivne povezanosti in razlike med lokomotornimi in manipulativnimi spretnostmi. Ugotovili smo, da med merskima postopkoma MOBAK-KG in TGMD-3 v lokomotornih in manipulativnih spretnostih ni statistično pozitivne povezave. Obstajajo pa povezave med posameznimi lokomotornimi nalogami, kot so hoja po gredi in poskakovanje, preval naprej in poskakovanje, poskakovanje in tek, med obema tekoma, hopsanje in skok v daljino ter hopsanje in prisunski poskoki v stran. Povezave med posameznimi manipulativnimi nalogami pa so med udarcem s kijem in udarcem z loparjem, udarcem z loparjem in vodenjem žoge, vodenjem in lovljenjem žoge, brcanjem žoge in metom žoge od zgoraj, metom žoge od spodaj in vodenjem žoge, ciljanjem tarče z žogico in lovljenjem žoge ter vodenjem žoge z roko in vodenjem žoge z nogo. Ugotovili smo še, da so statistično značilne razlike med lokomotornimi in manipulativnimi nalogami.
Keywords: predšolski otroci, gibanje, gibalni razvoj, gibalna kompetenca, merski postopki, MOBAK-KG, TGMD-3
Published in DKUM: 26.10.2023; Views: 513; Downloads: 72
Full text (1,78 MB) |
7. Odnos otrok in adolescentov do izvajanja športnovzgojnega kartona v osnovni šoli : magistrsko deloUrša Kralj, 2023, master's thesis Abstract: Namen magistrske naloge je bil ugotoviti, kakšen odnos imajo dekleta in fantje drugega in tretjega vzgojno izobraževalnega obdobja do izvajanja športnovzgojnega kartona v osnovni šoli. Prav tako nas je zanimalo, ali odnos učitelja vpliva na odnos učencev. V raziskavo smo vključili 162 učencev, starih med 9 in 15 let, dveh osnovnih šol zgornje Savinjske doline. Vzorec je temeljil na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu učencev. Uporabili smo deskriptivno metodo in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Rezultate smo obdelali s programom SPSS. Rezultate ŠVK smo standardizirali in jih pretvorili v vrednosti ter nato na tej osnovi merjence razdelili po kategorijah: gibalno podpovprečni, gibalno povprečni in gibalno nadpovprečni. Za ugotavljanje razlik v odnosu do izvajanja športnovzgojnega kartona med skupinami smo uporabili enosmerno analizo variance ANOVA. Razlike smo natančneje opredelili s Scheffe post-hoc preizkusom. Rezultati kažejo, da ne obstaja statistično značilna razlika v odnosu otrok do izvajanja športnovzgojnega kartona med različno gibalno učinkovitimi skupinami. Prav tako ne obstaja statistično značilna razlika pri preverjanju vpliva učitelja na odnos učencev do testiranja. Statistično značilno razliko pri rezultatih smo zaznali zgolj pri nevednosti učencev o posameznih meritvah pri testih športnovzgojnega kartona. Ugotovili smo, da rezultati ŠVK niso povezani s pozitivnim oziroma negativnim odnosom do izvajanja ŠVK. Prav tako smo ugotovili, da odnos učiteljev do ŠVK ni pomemben dejavnik učenčevega odnosa do športnovzgojnega kartona.
Keywords: odnos, športnovzgojni karton ali SLOfit, testiranje, gibalni razvoj
Published in DKUM: 15.09.2023; Views: 566; Downloads: 66
Full text (1,43 MB) |
8. Motorične kompetence 4-6 let starih otrok v programu vrtca montessori : diplomsko deloZala Šešerko, 2023, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom »Motorične kompetence 4-6 let starih otrok v programu vrtca montessori« je v teoretičnem delu naloge predstavljen gibalni razvoj predšolskega otroka, njegove faze, stopnje ter dejavniki, gibalne sposobnosti in motorične kompetence predšolskih otrok. Predstavljen je tudi vrtec Marie Montessori, pedagogika montessori in področje gibanja v pedagogiki montessori. V empiričnem delu je bilo na neslučajnostnem vzorcu iz konkretne populacije otrok vrtca Hiša otrok – vrtec Montessori v Mariboru z baterijo testov MOT 4-6 ugotovljeno, da imajo najboljšo motorično kompetenco otroci v starosti med 4 leti in 6 meseci ter 4 leti in 11 meseci – razlika med starostnimi skupinami je statistično značilna razlika (p<0,05). Ugotovljeno je bilo tudi, da imajo boljšo motorično kompetenco dečki – razlika med spoloma ni statistično značilna (p>0,05).
Keywords: Motorična kompetenca, gibalni razvoj, predšolski otrok, pedagogika montessori, motorični test MOT 4-6.
Published in DKUM: 24.08.2023; Views: 553; Downloads: 106
Full text (894,45 KB) |
9. Primerjava učinka vadbene ure in vadbe po želji otrok na spretnosti z žogo : diplomsko deloNika Muzel, 2023, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu primerjamo učinkovitost usvajanja spretnosti z žogo pri otrocih z vadbeno uro (strukturirana gibalna dejavnost) in z dejavnostjo po želji otrok (nestrukturirana gibalna dejavnost). V teoretičnem delu je opisan gibalni razvoj otroka in razvoj njegove grobe motorike s pripadajočimi raziskavami. Predstavljene so temeljne gibalne spretnosti, vadbena ura in vadba po želji otrok kot različni organizacijski obliki dela v predšolskem obdobju. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem vzorcu otrok iz Vrtca Mavrica Vojnik, starih od štiri do šest let. Na osnovi rezultatov, pridobljenih z raziskavo, smo ugotovili, da sta za delo v predšolskem obdobju pomembna tako vadbena ura kot dejavnost po želji otrok. Za nekatere spretnosti z žogo je učinkoviteje, če jih otroci usvajajo preko vadbene ure, pri drugih pa se učinkovitost poveča, če otrokom ponudimo pripomočke in imajo priložnost, da sami spoznavajo gibanje.
Keywords: predšolski otrok, gibalni razvoj, vadbena ura, vadba po želji otrok
Published in DKUM: 18.08.2023; Views: 454; Downloads: 114
Full text (1,50 MB) |
10. Razvoj prototipa modularne balvanske plezalne stene za učence razredne stopnje v osnovnih šolah : magistrsko deloŽiga Seušek, 2023, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je bil idejno zasnovati modularno balvansko plezalno steno, ki je alternativa že obstoječim plezalnim stenam, nahajajočih se v šolah, kasneje takšno plezalno steno izrisati kot 3D model ter izdelati maketo takšne stene. Hkrati je smoter naloge oblikovati način, kako bi se takšna plezalna stena vključila v pedagoški proces razredne stopnje. Plezanje ima namreč veliko pozitivnih učinkov na gibalni razvoj otrok. Čeprav se pri plezanju razvija celo telo, se pogosto zaradi raznih težav ne vključuje v pouk na OŠ. Pregledali smo plezalne stene, ki se nahajajo v slovenskih osnovnih šolah in pogostost njihove uporabe ter razloge za neuporabo teh plezalnih sten. Preučili smo vse potrebno za izdelavo modularne plezalne stene, torej potrebne materiale in ustrezne varnostne zahteve, ki so potrebni za izdelavo ter uporabo balvanske plezalne stene. Nato smo izdelali 3D model modularne balvanske plezalne stene, ki je izhajal iz idejne zasnove. Kasneje je bila izdelana še maketa, narejena iz balza lesa. Zasnova takšne plezalne stene skuša rešiti nekaj težav, s katerimi se učitelji srečujejo in zaradi katerih se plezanje redkeje vključuje v pouk. Hkrati so bili izdelani še praktični primeri aktivnosti, v oblikah didaktičnih iger, ki se lahko uporabijo na razredni stopnji in vključujejo uporabo plezalne stene.
Keywords: modularna balvanska stena, gibalni razvoj otrok, 3D model, maketa, didaktične igre, razredna stopnja
Published in DKUM: 13.07.2023; Views: 524; Downloads: 51
Full text (8,90 MB) |
