| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 118
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Kondicijska priprava nogometašev z vključevanjem crossfit vadbe : diplomsko delo
Luka Brzin, 2024, diplomsko delo

Opis: Nogometna priprava je ključna sestavina treninga za nogometaše, saj jim omogoča izboljšanje hitrosti, moči, vzdržljivosti in splošne telesne pripravljenosti. Crossfit vadba, ki vključuje različne funkcionalne gibe, je postala priljubljena kot metoda treninga za nogometaše zaradi svoje sposobnosti izboljšanja splošne telesne pripravljenosti in športne uspešnosti. Izvajanje crossfit vadbe pri pripravi nogometašev lahko zagotovi celovitejši in zahtevnejši pristop k treningu. Treningi vključujejo gibe, kot so počepi, mrtvi dvigi in skoki v višino, ki lahko pomagajo izboljšati moč in silovitost igralca, hkrati pa vključujejo tudi trening vzdržljivosti z visoko intenzivnim intervalnim treningom (VIIT). Z vključevanjem crossfit vadbe v programe za pripravo nogometašev lahko igralci izboljšajo splošno raven telesne pripravljenosti, povečajo moč in hitrost ter zmanjšajo tveganje za poškodbe. Poleg tega lahko treningi crossfita igralcem pomagajo razviti psihično trdnost in odpornost, ki sta ključni lastnosti za uspeh v nogometu. Vendar je treba opozoriti, da je treba crossfit vadbo pri nogometni pripravi izvajati previdno in pod vodstvom usposobljenega trenerja. Poudariti je treba pravilno obliko in tehniko, da bi preprečili poškodbe in zagotovili, da bo športnik v celoti izkoristil prednosti vadbe.
Ključne besede: crossfit, nogomet, gibalne sposobnosti, kondicijska priprava
Objavljeno v DKUM: 11.06.2024; Ogledov: 42; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

2.
Program vadbe za izboljšanje gibalnih sposobnosti deklet v športni gimnastiki
Patricija Jug, 2024, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem želela s pomočjo ustreznih testov preveriti, koliko dekleta, ki trenirajo športno gimnastiko v Športnem društvu Studenci, napredujejo v razvoju motoričnih sposobnosti v času po prvem zaprtju države. V raziskavi je sodelovalo 27 deklet, ki tekmujejo v štirih starostnih kategorijah: mlajše deklice, starejše deklice, kadetinje in mladinke. Dekleta so program vaj izvajala tri mesece, od dva do trikrat tedensko, 20 minut v sklopu splošnega ogrevanja. Program vaj se je vsak mesec spremenil glede na napredek posamezne skupine deklet. Meritve so se opravile štirikrat – prvič takoj po vrnitvi v športno dvorano in po vsakem mesecu vadbe. Meritve so bile opravljene v Športnem društvu Studenci Maribor. Spremljani so bili naslednji parametri: tek na 20 metrov, skok v daljino z mesta, vesa v zgibi, dvigovanje nog na letveniku, gibljivost v kolčnem sklepu in premagovanje poligona nazaj. Cilji so bili ugotoviti, ali bo viden napredek od prvega do četrtega testiranja, v kateri starostni skupini bo napredek največji in pri kateri gibalni sposobnosti bodo dekleta najbolj napredovala. Meritve so pokazale napredek pri skoraj vseh testiranih parametrih pri večini tekmovalk. Diplomsko delo je razdeljeno v teoretični del, ki zajema teorijo gimnastike in njeno zgodovino, v empiričnem delu pa so predstavljene meritve gibalnih sposobnosti ter potrjene in ovržene hipoteze.
Ključne besede: gimnastika, trimesečni program, gibalne sposobnosti, otroci, dekleta
Objavljeno v DKUM: 26.03.2024; Ogledov: 165; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1007,42 KB)

3.
Pomen gibanja v naravi za gibalni razvoj predšolskega otroka : diplomsko delo
Teja Mulec, 2023, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu z naslovom Pomen gibanja v naravi za gibalni razvoj predšolskega otroka je bil namen raziskati, kako gibanje v naravi vpliva na gibalni razvoj otroka. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljeni pomen gibanja za otroka, gibalni razvoj otroka na splošno in v drugem starostnem obdobju, dejavniki, ki vplivajo na otrokov gibalni razvoj, gibalne sposobnosti, gibanje v naravi in gibalne dejavnosti v naravi v zimskem in poletnem letnem času. Izvedena je bila empirična raziskava, v kateri je sodelovalo 68 staršev otrok, starih 5-6 let. Pri zbiranju podatkov je bila uporabljena deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda. Podatki so bili zbrani s pomočjo kvantitativne tehnike. S pomočjo anketnega vprašalnika je bilo ugotovljeno, da imajo starši pozitivno mnenje o pomenu in vplivu gibalnih/športnih aktivnosti v naravi na gibalni razvoj otrok.
Ključne besede: gibanje, narava, gibalni razvoj, predšolski otrok, gibalne sposobnosti, gibalne dejavnosti v naravi
Objavljeno v DKUM: 19.12.2023; Ogledov: 457; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

4.
Spremljanje razvoja koordinacije 5 do 6 let starih otrok : diplomsko delo
Klara Nahberger, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Spremljanje razvoja koordinacije 5 do 6 let starih otrok je v sklopu teoretičnega dela predstavljen motorični razvoj in razvoj gibalnih sposobnosti glede na spol. Predstavljena sta tudi koordinacija in test KTK. V empiričnem delu smo s testom KTK spremljali razvoj koordinacije otrok starih 5-6 let v obdobju 6 mesecev. Neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije otrok so predstavljali otroci stari 5-6 let vrtca Najdihojca Hajdina. Otroke smo testirali dvakrat, in sicer prvič v novembru 2022 in drugič v aprilu 2023. Namen diplomskega dela je bil spremljati razvoj koordinacije otrok starih 5-6 let. Diplomsko delo je sledilo zastavljenemu cilju, ugotoviti, ali na področju koordinacije obstaja razlika med deklicami in dečki v starosti 5-6 let, in koliko se je v obdobju šestih mesecev pri otrocih v starosti 5-6 let razvila koordinacija. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo s pomočjo t-testa za neodvisne vzorce ugotovili, da so imeli dečki boljše rezultate na področju koordinacije tako na inicialnem in finalnem testiranju. S pomočjo t-testa za odvisne vzorce pa smo ugotovili, da se je koordinacija pri deklicah izboljšala, pri dečkih pa poslabšala po obdobju šestih mesecev.
Ključne besede: Razvoj koordinacije, test KTK, motorični razvoj, gibalne sposobnosti
Objavljeno v DKUM: 24.08.2023; Ogledov: 353; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

5.
Pomen strnjene vadbe za razvoj osnovnih košarkarskih spretnosti in teoretičnih znanj v četrtem razredu osnovne šole : magistrsko delo
Nika Brišnik, 2023, magistrsko delo

Opis: V naši raziskavi je bil glavni cilj pripraviti program strnjene vadbe osnovnih košarkarskih prvin, ga izvesti z učenci četrtega razreda ter evalvirati njihovo teoretično in praktično znanje pred izvedbo, takoj po koncu in tri mesece po izvedeni strnjeni vadbi. V raziskavo je bilo vključenih 12 učencev četrtega razreda Osnovne šole Vransko Tabor. Izvedli smo program strnjene vadbe, ki se je izvajal dvakrat tedensko po eno šolsko uro z učenci, ki izven rednega šolskega programa ne trenirajo košarke. Pred, takoj po koncu in tri mesece po zaključku programa smo evalvirali učenčevo teoretično in praktično znanje o osnovnih košarkarskih prvinah. Teoretično znanje smo preverili s pomočjo vprašalnika, praktično znanje pa smo preverili s pomočjo vnaprej napisanih kriterijev in opazovanja. Na podlagi izvedbe smo učence razvrstili v tri kategorije, in sicer slabo, srednje ali odlično. Pridobljene rezultate smo obdelali s statističnim programom IBM SPSS Statistics, kjer smo uporabili Friedmanov preizkus in Wilcoxonov post hoc test. Rezultati so pokazali, da se je teoretično in praktično znanje izvajanja osnovnih košarkarskih prvin, natančneje vodenje žoge, soročna podaja in met na koš, pri merjencih statistično pomembno izboljšalo takoj po koncu izvajanja programa in se je ohranilo tudi tri mesece po zaključku programa.
Ključne besede: gibalne sposobnosti, mala košarka, učenci, športna vzgoja
Objavljeno v DKUM: 15.06.2023; Ogledov: 405; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (2,73 MB)

6.
Program Mali sonček in njegov vpliv na razvoj gibalnih sposobnosti predšolskih otrok : diplomsko delo
Katja Ovčar, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Program Mali sonček in njegov vpliv na razvoj gibalnih sposobnosti predšolskih otrok smo v okviru teoretičnega dela predstavili posamezne gibalne sposobnosti, kako lahko vplivamo na njihov razvoj ter sam program Mali sonček in njegove stopnje. Namen diplomskega dela z naslovom Program Mali sonček in njegov vpliv na razvoj gibalnih sposobnosti predšolskih otrok je bilo raziskati, ali vsebine, ki se izvajajo v okviru programa Mali sonček, vplivajo na razvoj gibalnih sposobnosti pri otrocih. Cilj pa je bil ugotoviti, kako razvite so gibalne sposobnosti otrok, vključenih v program Mali sonček, in otrok, ki v program niso vključeni. V okviru diplomskega dela smo izvedli empirično raziskavo, v kateri je sodelovalo 15 otrok iz dveh vrtcev, vrtca Velenje in vrtca Pernica, v starosti od 4 do 6 let. Otroke smo testirali dvakrat v obdobju 5 mesecev z 10 motoričnimi testi. Sodelovali pa sta tudi vzgojiteljici obeh skupin otrok, s katerimi smo izvedli krajši intervju, ki je vseboval 6 vprašanj. Rezultati so pokazali, da so otroci iz vrtca Velenje pri večini testov dosegli boljše rezultate kot otroci iz vrtca Pernica. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo ugotovili tudi, da sam program Mali sonček ne vpliva veliko na razvitost vseh gibalnih sposobnostih pri otrocih.
Ključne besede: program Mali sonček, gibalne sposobnosti, predšolski otrok, intervju, motorični testi
Objavljeno v DKUM: 19.05.2023; Ogledov: 672; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

7.
Motorični park za spodbujanje gibalnega razvoja otrok : magistrsko delo
Nina Fanedl, 2023, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil predstaviti vpliv motoričnega parka na gibalne sposobnosti otrok ter opraviti analizo motoričnih parkov po Evropi in v Sloveniji. Ker menimo, da mora privlačen in sodoben park postavljati nove standarde tako v kvaliteti kot tudi kvantiteti ter sprožati ustrezne večdimenzionalne prilagoditve med uporabniki, kar motorični park zagotovo jih, smo pripravili predlog motoričnega parka, katerega osrednji koncept je, z različnimi vadbenimi napravami in postajami, spodbuditi gibalno aktivnost otrok in mladostnikov, vzbuditi dobro fizično in psihično počutje, zadovoljstvo, ozaveščenost o vadbi ter pomena zavedanja aktivnega življenjskega sloga za zdravje. Gre za stimulativno gibalno okolje, za spodbujanje motorične in športno-specifične gibalne sposobnosti. Motorični park vključuje pet področij treninga: koordinacijo, moč, hitrost, vzdržljivost, ravnotežje, natančnost in gibljivost. Ker lahko vsak uporabnik prilagodi način vadbe, je namenjen vsem starostnim in interesnim skupinam. Eden glavnih ciljev motoričnega parka je, preko športne aktivnosti, usposobiti posameznika za opazovanje in raziskovanje narave ter kulturne dediščine v kraju, kjer se športna aktivnost odvija, zato smo v zavedanju odgovornosti za vzdržen in trajnostni razvoj, posebno pozornost namenili trajnostnemu vidiku motoričnega parka kot okolja vzgoje za trajnostni razvoj. Navedeno kaže na številne prednosti, ki jih tak park prinaša v naša življenja in življenja prihodnjih generacij.
Ključne besede: Gibalni razvoj, gibalna aktivnost, gibalne sposobnosti, motorični park, večgeneracijski park, trajnostni razvoj.
Objavljeno v DKUM: 05.05.2023; Ogledov: 546; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (5,53 MB)

8.
Analiza gibalnih sposobnosti predšolskih otrok iz mesta in podeželja v okolici Celja : diplomsko delo
Timeja Zimšek, 2023, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil analizirati gibalni razvoj predšolskih otrok iz mestnih in podeželskih vrtcev v okolici Celja. V teoretičnem delu so predstavljene gibalne sposobnosti za regulacijo energije in regulacijo gibanja, gibalna učinkovitost, dejavniki razvoja gibalnih sposobnosti in vpliv kraja bivanja na gibalni razvoj otroka. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave. Pri raziskavi je bil uporabljen neslučajnostni vzorec konkretne populacije. V raziskavo je bilo vključenih 100 otrok drugega starostnega obdobja, in sicer 50 otrok iz dveh mestnih vrtcev in 50 otrok iz podeželskega vrtca. Z vsemi otroki je bila izvedena raziskava s sedmimi motoričnimi testi. Na podlagi pridobljenih rezultatov je bilo s t-testom za neodvisne vzorce ugotovljeno, da ni statistično pomembnih razlik pri motoričnih testih med otroki iz mesta in otroki s podeželja. Na podlagi tega je bilo ugotovljeno, da imajo otroci ne glede na okolje, iz katerega prihajajo, približno enako razvite gibalne sposobnosti. Ugotovljeno je bilo tudi, da so pri gibalni učinkovitosti energijske komponente boljši otroci, ki prihajajo s podeželja, pri gibalni učinkovitosti informacijske komponente pa so boljši mestni otroci.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalne sposobnosti, gibalna učinkovitost, motorični testi, okolje
Objavljeno v DKUM: 07.04.2023; Ogledov: 668; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

9.
Posledice omejitvenih ukrepov zaradi pandemije covid-19 na gibalne sposobnosti učencev : magistrsko delo
Katja Štesl, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Posledice omejitvenih ukrepov zaradi Covid-19 na gibalne sposobnosti učencev je bilo zastavljeno z namenom ugotoviti in raziskati s pomočjo rezultatov športnovzgojnega kartona, kakšne so spremembe v gibalnih sposobnostih skozi leta 2019, 2020 in 2021 in, ali se poznajo učinki omejitvenih ukrepov zaradi Covid-19 na gibalnih sposobnostih učencev. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati športnovzgojnih kartonov ter interpretacija rezultatov, izvedena na neslučajnostnem vzorcu populacije učencev od 1. do 9. razreda dveh osnovnih šol. Pridobljene podatke smo obdelali v programu SPPS 27. Za ugotavljanje razlik v gibalnih sposobnostih med učenci generacij 2019, 2020 in 2021 smo uporabili analizo variance. S Post Hoc preizkusom smo preverili, med katerimi skupinami glede na leto meritev prihaja do razlik. Statistično značilnost smo upoštevali na ravni p < 0,05. Rezultati analize kažejo, da med generacijami učencev 2019, 2020 in 2021 v glavnem ne prihaja do statistično značilnih razlik, razen pri ATV in PRE pri dečkih prvega VIO, pri AKGN in PRE pri dečkih drugega VIO, pri VZG pri dekletih drugega VIO, pri testu T600 za dečke tretjega VIO ter pri DT in T600 pri deklicah tretjega VIO. Rezultati so pokazali, da je testov s statistično značilnostjo malo, zato lahko na osnovi tega sklepamo, da epidemiološki ukrepi niso poslabšali gibalnih sposobnosti otrok. Ugotavljamo, da so imeli ukrepi za zajezitev pandemije Covid-19 negativne posledice na gibalni in telesni razvoj otrok, sploh v prvem valu pandemije Covid-19, vendar je v letu 2021 moč zaznati napredek teh, a je ta bistveno manjši kot pri preteklih generacijah. 
Ključne besede: gibalni razvoj, gibalne sposobnosti, športnovzgojni karton, Covid-19, otroci
Objavljeno v DKUM: 09.09.2022; Ogledov: 701; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

10.
Spremljanje gibalnega razvoja predšolskih otrok s testi mot 4-6 : magistrsko delo
Nina Benčec, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Spremljanje gibalnega razvoja predšolskih otrok s testi MOT 4‒6 v teoretičnem delu predstavljamo razvoj predšolskega otroka z opisom stopenj in faz gibalnega razvoja. Z baterijo testov MOT 4‒6 smo v empiričnem delu spremljali gibalni razvoj predšolskih otrok v obdobju petih mesecev, rezultate pa analizirali in interpretirali ter ugotavljali napredek njihovega motoričnega razvoja. Neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije otrok je bil sestavljen iz dveh različnih vrtcev, in sicer iz Vrtcev občine Moravske Toplice ‒ enote Moravske Toplice ter enote Fokovci. Namen spremljanja gibalnega razvoja predšolskega otroka s testi MOT 4‒6 je sledil cilju, da na njegovi osnovi ugotovimo, ali obstaja razlika v gibalni učinkovitosti otrok v primerjavi z rezultati inicialnega in finalnega testiranja v obdobju petih mesecev. Poleg tega smo želeli ugotoviti tudi, ali obstaja razlika med dvema skupinama otrok v dveh različnih vrtcih. Otroke smo pod enakimi pogoji testirali dvakrat, pred vsakim testiranjem pa smo jim izmerili tudi obseg pasu, telesno težo ter višino. Na podlagi rezultatov smo s pomočjo t-testa za odvisne vzorce ugotovili, da so otroci v obdobju petih mesecev v gibalni učinkovitosti napredovali.
Ključne besede: gibalni razvoj, predšolski otrok, gibalna učinkovitost, gibalne sposobnosti, motorični test MOT 4‒6
Objavljeno v DKUM: 13.12.2021; Ogledov: 1604; Prenosov: 317
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

Iskanje izvedeno v 2.48 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici