| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv gibalne aktivnosti na zmanjšanje absentizma
Marcel Koren, 2020, magistrsko delo

Opis: Delovno okolje postaja globalno, hitro spreminjajoče se in tekmovalno. Z industrijo 4.0 dobimo novo tehnologijo, inovativne procese, velike podatkovne baze, nanotehnologijo, robotizacijo, umetno inteligenco, informativno-komunikacijsko tehnologijo, spremembo zaposlitvenih praks in povečano starostno raznolikost. Pojavljajo se tradicionalna in novonastajajoča zdravstvena vprašanja: kronične bolezni, duševno zdravje, bolezni mišično-skeletnega sistema in invalidnost (ENWHP, 2018). Zaposleni se lahko zoperstavijo stresu delovnega okolja (fiziološki in psihološki) zgolj z redno in ustrezno gibalno aktivnostjo. Ta pozitivno vpliva na biološko, psihološko in sociološko stanje zaposlenega. Uravnoteženost dejavnikov prispeva k boljšemu zdravju zaposlenih in posledično k nižjemu absentizmu, ki se delodajalcu izkazuje kot dobra naložba, saj prinese nižje stroške dela, višjo produktivnost in razvoj ter izboljša konkurenčni položaj podjetja na trgu. Delodajalci lahko spodbujajo uravnotežen način življenja z vlaganji v promocijo zdravja na delovnem mestu. Vsaka naložba v program promocije zdravja na delovnem mestu je lahko donosna – zmanjšan absentizem, manjši zdravstveni stroški (Wolfgang & Kramer, 2008), (Stergar & Urdih Lazar, 2012), vendar zgolj ob sistematičnem pristopu in analizi resničnih podatkov, informacij in dejstev. Treba je poiskati optimalno povezavo med zdravim življenjskim slogom in učinkovitostjo zaposlenih (Športna unija Slovenije, 2020a). V magistrski nalogi smo ugotavljali vpliv gibalne aktivnosti na bolniško (ne)odsotnost preteklega leta in medsebojno povezavo med oceno kondicijske pripravljenosti in oceno zdravstvenega statusa. Predstavili smo, kdaj je smiselno uvesti model programiranega rekreacijskega odmora v poslovni proces (delež produktivnosti zaposlenega) in kako dolgo mora trajati. Na podlagi znanstvenih izsledkov se lahko v kratkem času povrne 70 % delovnih sposobnosti. To je izvedljivo zgolj s sodelovanjem strokovnjakov z različnih področij (ergonomija, kibernetika, robotika, informatika, medicina dela, psihologija dela, sociologija dela, kineziologija, komunikologija, varstvo pri delu in drugo), vendar rekreacijski odmori ne smejo vplivati na kakovostno in količinsko proizvodnjo.
Ključne besede: absentizem, gibalna aktivnost, promocija zdravja na delovnem mestu, zdravje zaposlenih, biopsihosocialni model.
Objavljeno: 13.04.2021; Ogledov: 168; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

2.
Kakovost dela trenerjev z mlajšimi selekcijami
Tina Kolman, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi Kakovost dela trenerjev z mlajšimi selekcijami smo v študijskem letu 2017/18 izvedli raziskavo s trenerji, ki delujejo v športnih klubih po celotni Sloveniji. Z anketnim vprašalnikom za trenerje ter s pomočjo opazovanega treninga smo ugotavljali, kaj vse vpliva na kakovostno pedagoško delo trenerja. V teoretičnem delu diplomske naloge smo se osredotočili na tekmovalni šport ter otroka kot mladega športnika. Natančno smo predstavili, kaj in kdo je trener, kako zelo je pomemben trener za otroka ter pozornost namenili tudi kakovostnemu pedagoškemu delu trenerja. Predstavili smo vse pomembne dejavnike, ki so potrebni, da je trener pri svojem delu uspešen. V empiričnem delu diplomske naloge je predstavljena raziskava, kjer smo s kavzalno neeksperimentalno metodo na neslučajnostnem vzorcu iz konkretne populacije trenerjev v športnih klubih pridobili podatke ter jih analizirali. Merski instrument je bil anketni vprašalnik, ki je bil sestavljen iz 67 vprašanj, odprtega in zaprtega tipa. Opazovanje treninga je vsebovalo 18 opazovanih elementov. Podatke smo obdelali s kvantitativno obdelavo – deskriptivna statistika. Rezultati raziskave so pokazali, da ima formalna izobrazba trenerja na pripravo velik vpliv. Kajti trenerji, ki imajo višjo izobrazbo, se bolj pripravijo na trening. Ugotovili smo, da mesečna vadnina ne vpliva na to, koliko otrok trenira trener. Večina anketiranih klubov nima vstopnih pogojev za treniranje. Rezultati kažejo tudi, da je dolžina enega treninga odvisna od sodelovanja otrok na treningu. Prav tako smo ugotovili, da je pomembna tudi trenerjeva starost za motiviranje otrok pri treningu. Otroci namreč najbolje sodelujejo pri treningu, ki je dolg 50 min ali 70 min, ter so najbolj motivirani s strani trenerjev, ki so stari med 35 in 39 let.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalna aktivnost, športni klub, trener, tekmovalni šport
Objavljeno: 03.12.2018; Ogledov: 752; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (779,58 KB)

3.
Telesna samopodoba slovenskih in francoskih osnovnošolcev z vidika gibalne aktivnosti
Darko Pepevnik, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: V uvodu so predstavljena nekatera dosedanja znanstvena spoznanja o telesni samopodobi mladostnika in njeni povezanosti z gibalno aktivnostjo. Z empirično raziskavo pa smo ugotavljali stopnjo ocenjevanja telesne samopodobe slovenskih in francoskih mladostnikov glede na njihovo gibalno aktivnost. Zanimala nas je tudi povezanost med gibalno aktivnostjo in razsežnostmi telesne samopodobe ter med gibalno aktivnostjo in telesno samopodobo v celoti. Raziskava temelji na priložnostnem, neslučajnostnem vzorcu učencev (n = 1031) slovenskih (n = 566) in francoskih (n = 465) podeželskih in mestnih javnih šol, starih od 11 do 15 let. Iskali smo razlike med učenci glede na njihovo gibalno aktivnost in državo bivanja. Za ugotavljanje telesne samopodobe smo uporabili vprašalnik, ki smo ga povzeli po francoskih avtorjih (Physical Self-Inventory - short form). Ugotovili smo, da so slovenski mladostniki gibalno aktivnejši od svojih francoskih vrstnikov in da imajo gibalno aktivni učenci višjo telesno samopodobo kot gibalno neaktivni. Med gibalno aktivnostjo in telesno samopodobo v celoti smo odkrili obstoj statistično značilne nizke pozitivne povezanosti. Rezultati so pokazali, da med mladostniki ni razlik v ocenjevanju telesne samopodobe glede na državo bivanja. Na splošno pa ugotavljamo, da se večina mladostnikov v primeru športnih kompetenc, telesnega videza, telesne samopodobe, splošne samopodobe in telesne samopodobe v celoti nadpovprečno visoko ocenjuje. Izsledki raziskave kažejo na povezanost gibalne aktivnosti in telesne samopodobe mladostnika. To pomeni, da bi bilo potrebno vsakemu posamezniku ponuditi in omogočiti ustrezno gibalno aktivnost in ga k njej spodbujati tako, da bi stalna dnevna gibalna aktivnost postala del njegovega življenjskega sloga.
Ključne besede: telesna samopodoba, gibalna aktivnost, mladostniki, Slovenija, Francija
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 679; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Telesna samopodoba kot pomemben motivacijski dejavnik za gibalno/športno aktivnost otrok in mladostnikov
Petra Dolenc, 2010, pregledni znanstveni članek

Opis: Samopodoba je skupek predstav, pojmovanj in občutij, ki jih imamo o sebi, ter ima pomembno funkcijo pri uravnavanju in usmerjanju našega vedenja. Oblikovanje samopodobe predstavlja eno izmed temeljnih razvojnih nalog otroštva in mladostništva. Sodobni strukturni modeli samopodobe poudarjajo njeno večplastnost, sestavljeno iz različnih specifičnih področij udejstvovanja, na katerih ima posameznik izkušnje. Telesna samopodoba je ena od sestavin splošne podobe o sebi; lahko rečemo, da je prvinska in najbolj elementarna, saj se začne razvijati v najzgodnejšem obdobju posameznikovega življenja in je ključna za oblikovanje ostalih sestavin samopodobe. Preučevanje telesne samopodobe otrok in mladostnikov je izjemnega pomena v povezavi z njihovo gibalno/športno aktivnostjo in tudi v smislu spodbujanja razvoja telesne samopodobe, ki bo imela pozitivne učinke na celostno samopodobo in samospoštovanje otrok. Namen prispevka je, opredeliti vsebino telesne samopodobe, predstaviti različne pripomočke za njeno empirično raziskovanje ter navesti raziskovalne izsledke slovenskih in tujih avtorjev na tem področju. Poleg tega poudarjamo motivacijsko vlogo telesne samopodobe za gibalno/športno udejstvovanje otrok in mladostnikov.
Ključne besede: samopodoba, telesna samopodoba, gibalna/športna aktivnost, motivacija, otroci, mladostniki
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 813; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (99,47 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Povezanost statusa telesne teže in športne aktivnosti s telesno samopodobo učencev 2. in 3. triletja
Darko Pepevnik, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku smo opredelili pojem telesne samopodobe, predstavili nekatere novejše raziskave s področja telesne samopodobe v povezavi s športno aktivnostjo mladostnikov in empirično raziskali povezanost statusa telesne teže in športne aktivnosti s telesno samopodobo otrok in mladostnikov. Empirična raziskava temelji na skupinskem slučajnostnem vzorcu učencev (n = 161), starih od 9 do 15 let (AS = 11,87, SO = 1,90), med katerimi je 86 dečkov in 75 deklic. Podatke smo zbrali z uporabo prevzetega vprašalnika (The Children and Youth Physical Self–Perception Profile), ki smo mu dodali še vprašanja o starosti, spolu, telesni teži, telesni višini in o športni aktivnosti ter jih obdelali na nivoju deskriptivne in inferenčne statistike. Preverjali smo povezanost statusa telesne teže učencev in njihove športne aktivnosti z ocenjevanjem posameznih razsežnosti telesne samopodobe in telesne samopodobe kot celote. Ugotovili smo, da je 76,4 % učencev primerno težkih, 21,1 % prekomerno težkih in 2,5 % debelih. Odkrivamo statistično značilne razlike v ocenjevanju nekaterih razsežnosti telesne samopodobe, kot so: vzdržljivost, telesni videz in globalna telesna samopodoba, pa tudi v ocenjevanju celotne telesne samopodobe med primerno in prekomerno težkimi ter med primerno težkimi in debelimi učenci. Športno aktivnih je 159 učencev, od tega 113 rekreativno in 46 rekreativno in tekmovalno. Uspeli smo dokazati obstoj statistično značilnih razlik med učenci, ki se s športom ukvarjajo rekreativno, in med učenci, ki se s športom ukvarjajo rekreativno in tekmovalno, v ocenjevanju športnih kompetenc, vzdržljivosti, moči in telesne samopodobe kot celote. Ugotavljamo, da imajo učenci, ki so primerno težki in se s športom ukvarjajo tekmovalno, višjo telesno samopodobo kot učenci, ki so prekomerno težki ali debeli in se s športom ukvarjajo samo rekreativno.
Ključne besede: športna aktivnost, gibalna dejavnost, telesna teža, učenci, samopodoba
Objavljeno: 04.09.2017; Ogledov: 718; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (126,96 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Vpliv gibalno aktivnega zaposlenega na organizacijo
Kaja Sušec, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Za zdravje in dobro počutje mora prvotno vsak posameznik poskrbeti sam. Ljudje, katerih življenjski stil je dovolj gibanja, zdrava prehrana, izogibanje alkoholu, cigaretam idr., so bolj odporni, se bolje počutijo in lažje opravljajo delo. Na delovnem mestu preživimo velik del življenja, zato je pomembno, da delodajalec vlaga v dobro počutje zaposlenih. To lahko stori tudi z zdravo prehrano na delovnem mestu, promocijo zdravega načina življenja, spodbujanjem k gibanju ter omogočanjem le-tega. Zdravi zaposleni so ključni element doseganja uspešnosti podjetja. V diplomskem delu je predstavljena gibalna aktivnost kot ena izmed osnovnih gradnikov zdravja ljudi in posledično tudi uspešnosti podjetja, v katerem so gibalno aktivni posamezniki zaposleni. Z raziskovalno anketo smo preverili mnenje zaposlenih in vodstva o vplivu gibalnih aktivnosti na delovnem mestu. Na podlagi rezultatov izvedene ankete smo ugotovili, da se tako zaposleni kot vodstvo zavedajo pozitivnih vplivov, ki jih prinašajo gibalne aktivnosti. Gibalne aktivnosti pozitivno vplivajo na počutje, medsebojne odnose ter opravljanje delovnih nalog zaposlenih. Zaposleni in delodajalci menijo, da gibalno aktiven in zdrav delavec pozitivno vpliva na podjetje. Delodajalci se morajo dobro zavedati svoje družbene odgovornosti glede varovanja zdravja zaposlenih, nuditi morajo primerne gibalne aktivnosti, zdravo prehrano ter ustrezno motivirati zaposlene k zdravemu načinu življenja. Praksa iz razvitejših držav pravi, da takšna skrb za delavce prinaša koristi tako podjetju kot tudi posamezniku in državi.
Ključne besede: gibalna aktivnost, zdravje, delovno mesto, promocija zdravja
Objavljeno: 28.08.2017; Ogledov: 977; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (882,07 KB)

7.
Gibalni razvoj otroka v prvem letu starosti
Lea Rošker, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Gibalni razvoj otroka v prvem letu starosti je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili gibalni razvoj otroka vse do njegovega prvega leta starosti. Opisali smo tudi opremo in pripomočke, ki so potrebni pri organizirani gibalno/športni vadbi, potek vaj, ki potekajo od rojstva pa do prvega leta in kako vadba vpliva na otroka, če jo obiskujejo skupaj s starši. V empiričnem delu smo predstavili in analizirali rezultate, ki smo jih pridobili s kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovanja na neslučajnosti vzorec iz konkretne populacije otrok, ki obiskujejo vodeno gibalno aktivnost s starši in naključno izbranimi otroki s starši, ki ne obiskujejo vodene gibalne aktivnosti. Kot merski instrument smo uporabili anketo sestavljeno iz vprašanj zaprtega tipa in podatke obdelali na osnovi kvantitativne obdelave in s pomočjo statističnega programa SPSS 20.0 ter jih prikazali v obliki tabel. Ugotovili smo, da vodena gibalno/športna aktivnost ne pripomore k hitrejšemu gibalnemu razvoju otroka in da se med deklicami in dečki ne pojavljajo razlike. Starši, ki so sami športno aktivni in tisti, ki se s športom ne ukvarjajo, so enako časa gibalno/športno aktivni s svojim otrokom na teden. Vadba skupaj s starši pozitivno vpliva na otroka, vendar pa za to gibalni razvoj ni hitrejši.
Ključne besede: Gibali razvoj, prvo leto, gibalna aktivnost
Objavljeno: 19.04.2017; Ogledov: 1019; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

8.
Vpliv vadbe v naravi na motorične sposobnosti
Marina Ros, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Vpliv vadbe v naravi na motorične sposobnosti je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu so zajeta teoretična spoznanja o dani temi, in sicer je opisan motorični razvoj otrok, pomen gibanja za predšolskega otroka tako v vrtcu kot tudi v družini, motorične sposobnosti predšolskih otrok ter sredstva za razvijanje le-teh. V empiričnem delu so predstavljeni namen raziskave, cilji, potek pedagoškega eksperimenta ter rezultati. Namen je bil ugotoviti, ali načrtovana, sistematična in vodena gibalno-športna dejavnost v naravi vpliva na razvoj nekaterih motoričnih sposobnosti predšolskih otrok. V neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije smo zajeli 53 otrok, starih 4–5 let, od tega je 20 otrok predstavljalo eksperimentalno skupino, 33 otrok pa kontrolno. Na testiranju motoričnih sposobnosti smo uporabili osem motoričnih testov, s katerimi smo ugotavljali razvitost sposobnosti ravnotežja, koordinacije, eksplozivne moči, hitrosti, preciznosti in vzdržljivosti. Na podlagi dobljenih rezultatov smo potrdili namen raziskave, in sicer, da načrtovana, sistematična in vodena gibalno-športna dejavnost v naravi vpliva na razvoj nekaterih motoričnih sposobnosti v predšolskem obdobju.
Ključne besede: motorične sposobnosti, narava, gibalni razvoj, gibanje, gibalna aktivnost
Objavljeno: 03.10.2016; Ogledov: 2060; Prenosov: 534
.pdf Celotno besedilo (667,51 KB)

9.
ORGANIZIRANE PROSTOČASNE ŠPORTNE DEJAVNOSTI ZA PREDŠOLSKE OTROKE
Janja Kolar, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Organizirane prostočasne športne dejavnosti za predšolske otroke je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnemu delu smo predstavili pomen gibanja in gibalnih/športnih aktivnosti ter organizirane gibalne/športne dejavnosti za predšolske otroke. V empiričnemu delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskovalni vzorec je bilo vključenih 154 staršev predšolskih otrok iz podravske regije (Miklavž na Dravskem polju, Hajdina, Lenart, Šentilj in Pesnica). Želeli smo ugotoviti, kako pogosto se otroci izven vrtca udeležujejo organiziranih gibalnih/športnih dejavnosti ter raziskati organizirane prostočasne gibalne/športne dejavnosti za predšolske otroke.
Ključne besede: predšolski otrok, gibanje, gibalna/športna aktivnost, organizirana gibalna/športna dejavnost, starši
Objavljeno: 03.06.2016; Ogledov: 1217; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (771,07 KB)

10.
PREKOMERNA TELESNA TEŽA IN DEBELOST V POVEZAVI Z GIBANJEM V PREDŠOLSKEM OBDOBJU
Darja Kosi Radovanović, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu, z naslovom Prekomerna telesna teža in debelost v povezavi z gibanjem v predšolskem obdobju, smo želeli na podlagi literature in virov ugotoviti ali in v kolikšni meri gibanje vpliva na prekomerno telesno težo in debelost predšolskega otroka. Opisali smo telesni in gibalni razvoj otroka, dejavnike razvoja, vlogo staršev in vzgojiteljev ter vpliv gibalnih dejavnosti na telesni in gibalni razvoj. Iskali smo vzroke za nastanek prekomerne telesne teže in debelosti ter posledice za zdravje. Spoznali smo možnosti preprečevanja vzrokov za nastanek prekomerne telesne teže in debelosti. Ugotavljali smo pomen gibalnih aktivnosti za otrokov gibalni razvoj, možnosti za gibalno aktivnost in se seznanili s pomenom načrtovanih gibalnih aktivnosti. Raziskovali smo vlogo redne gibalne dejavnosti, kot preventivo pred prekomerno telesno težo in debelostjo. Naše raziskovanje potrjuje dejstvo, da sta prekomerna telesna teža in debelost med otroki vedno bolj razširjena in da je treba k reševanju tega problema pristopiti na širši ravni v povezavi z različnimi institucijami. Da bi se izognili njunemu naraščanju je potrebno poskrbeti za preventivo v obliki zdravega načina življenja: to je zdrave prehrane in rednega gibalne aktivnosti.
Ključne besede: prevelika telesna teža, debelost, gibalna neaktivnost, gibalna aktivnost
Objavljeno: 01.06.2016; Ogledov: 1012; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (313,57 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici